Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library
Alphabetical    [«  »]
naših 2
našla 1
nažge 1
ne 287
nebesa 1
nebo 1
nebu 1
Frequency    [«  »]
429 se
370 da
311 v
287 ne
221 bi
208 na
203 ni
Josip Jurcic
Sosedov sin

IntraText - Concordances

ne

    Part
1 I | soseda. ~"V semenj. -- Ti ne pojdeš?" ~"Bašti ne morem; 2 I | Ti ne pojdeš?" ~"Bašti ne morem; imam nekaj stelje 3 I | peljati, Franica! Čakal te ne bom." ~"Le poženite," odgovori 4 I | rekli: toliko ima, da sam ne ve koliko. In poslednji 5 I | se je te časti, rekši, da ne utegne z gosposko poslovati. 6 II | desnim levi čevelj, da se ne bi videla luknja, katero 7 II | Ali pravdati se človek ne more vsak dan, želja po 8 II | je malo dni minilo, da bi ne bil pijan zaspal, četudi 9 II | še cesarski možje do kože ne pridejo, akotudi bi ga radi 10 II | kotomácijo," reče Brašnar. ~"Ne vem, ali bi me res tako 11 II | vpraša Brašnar. ~"Tako menda ne mine, da ga ne bi polič 12 II | Tako menda ne mine, da ga ne bi polič pil," odgovori 13 II | se semnju bližala. ~"Tega ne, tega," reče hudobni Smrekar. " 14 III | pogovoriti med seboj, kar se ne vselej in povsod. ~Smrekarjeva 15 III | napravljena v semenj, ih sicer ne zaradi kakega izmed snubačev, 16 III | in one stvari za hišo. ~"Ne pozabi mi šivalnik!" zakliče 17 III | njim domov pripelji. Če ga ne boš priganjala, zaostane 18 III | videli, rekali so: "Ta menda ne , da bo toliko in toliko 19 III | okroglim obrazom, kakor se ne najde povsod, z nekoliko 20 III | Nisem te slišala, res da ne." ~"Ali smem vštric tebe 21 III | jaz nisem storila, ti meni ne. Zakaj bi tedaj vkup ne 22 III | ne. Zakaj bi tedaj vkup ne hodila? Vsaj naju ne bo 23 III | vkup ne hodila? Vsaj naju ne bo strah, ker sva dva, in 24 III | ko bi prišla sila, ali ne?" pravi deklica. ~"Takega 25 IV | oboje, prstan in ročico, ne vem. ~"Čemu ti bo tak prstan, 26 IV | prstan, kakor je moj? Saj ga ne boš mogel nositi, premajhen 27 IV | dekle. ~"Prstan tega še ne stori, treba fajmoštra." ~ 28 IV | prstan imel?" ~"Rajši od ne vem česa." ~"Čemu ti vendar 29 IV | goldinarje morda." ~"Jaz bi ga ne dal za sto kron srebra." ~" 30 V | beseda zastonj ter da se ne preprositi, odšla sta 31 V | dosti prir#edi. Obresti ne bom jemal od tebe. Če boš 32 V | znal te bom še drugič, ako ne, nikoli več ne dobiš. -- 33 V | drugič, ako ne, nikoli več ne dobiš. -- Ona dva sleparja 34 V | novce. ~Pa Anton te zahvale ne posluša, obrne se in stopi 35 V | Poliček dobrega, Anton, ali ne?" ~"Nimaš nič za prigrizek?" ~" 36 VI | tačas ju te lepe stvari ne bodo več veselile, ne bode 37 VI | stvari ne bodo več veselile, ne bode njiju brigalo pištolice 38 VI | zopet nedosežno in -- sreče ne bo nikoli. ~V gručah stojé 39 VI | odgovori Franica. ~"Tega ne verujem, to ni prav nič 40 VI | imeti, pa se vam nič hudega ne zgodi." ~"Ali tvoje lepe 41 VI | oči vam tudi nič žalega ne storé, nič se ne bojte. 42 VI | žalega ne storé, nič se ne bojte. Zbogom! Jaz imam 43 VI | Štefan pogleda in pravi: "Ne vem, pa ko bi jaz bil kakor 44 VI | oči mahajo," reče, dasi ne vprašan, Pogreznikov Peter. ~" 45 VI | zalučil največjega vola, ki se ne bi hotel umakniti. ~Prideta 46 VI | nji. ~"Tako vretje, da bi ne bila prišla med živino do 47 VI | je Brašnarjev! Nikomur si ne upa v oči pogledati. Kakor 48 VII | molit pa spat! Blaž, nič ne hodi rose otepat in kričat 49 VII | kričat po vasi, da ljudje ne bi mogli spati!" ~Toda hlapec 50 VII | katerega ni. Kar je gospodar, ne zahaja več redno mednje. ~ 51 VII | njegova krava žabična, pa da ne ve, kako bi jo bilo bolje 52 VII | ali bo kaj?" ~"Nič bi ti ne dala, nisi vreden, da bi 53 VII | tuliš!" reče Brašnar. ~"Kaj ne bi! Kako ne bi!" odgovori 54 VII | Brašnar. ~"Kaj ne bi! Kako ne bi!" odgovori stara sestra. " 55 VII | vrže žlico iz rok. Jesti ne more več, njegova sestra 56 VII | dalje toži, on pak leže ter ne odgovori ničesar. Mogoče 57 VIII | slabosti in pregreh tudi zmerom ne vrezujejo v kamen, s časom 58 VIII | tudi, ki je pošteno dejal: "Ne lučajmo ga s kamenjem, saj 59 VIII | da mu opomin na semenj ne more biti prijeten, prevrže 60 VIII | terico jeseni?" ~"Vem, da ga ne greš tret, ako bi ti vse 61 VIII | Štefan. ~"Kaj meniš, da ne bi znala trlice v roko vzeti?" ~" 62 VIII | prideš?" ~"Gotovo, če le ne umrjem." ~"Umrjem! Beži, 63 VIII | svet!" ~"Umreti jaz tudi ne mislim še tako naglo, to 64 VIII | misli si Štefan, ter si ne more kaj, da se ne bi še 65 VIII | ter si ne more kaj, da se ne bi še enkrat obrnil ter 66 VIII | In smejala sta se ta dva, ne toliko zato, ker bi se jima 67 IX | dejali, da vse te malésti ne morejo biti brez razloga. ~ 68 IX | nevolja roditeljev niti ne vsega sveta. Čutila sta, 69 IX | bode ljubilo. ~Ljubezen ne števili. Trenutka se držeč 70 IX | uživa zdanjosti dar ter ne bridkosti kaliti veselja 71 IX | grenkega, saj -- grenkobe nas ne pozabijo ter pridejo še 72 IX | prerade, mislimo nanje ali ne mislimo! ~Počasi pa le vstane 73 IX | priti, da se jima upanje ne smeje. Franica je znala 74 IX | tem govorila. Boječ se, da ne bi iz razglašene skrivnosti 75 IX | vrstnik, da do te sreče ne pride kdor si bodi, da je 76 IX | je sicer Štefanu, nikomer ne povedati, da ga je ponoči 77 X | pri nas ali kjer si bodi, ne prikaži se mi več v hišo." 78 X | je! Mislila je: zdaj še ne! ter odgovori na materino 79 X | vprašanje: "Zakaj mi ljudje miru ne dadé!" ~Mati je rada verjela, 80 X | ljudje v besedo in v jezike ne dobodo. S poti mu pojdi, 81 X | in drugim takim. Jaz ti ne bom prepovedovala govoriti 82 X | in topasta, pa da bi se ne hotela meniti, naj bode 83 X | Dokler je človek mlad, ne pomisli in lahko se mu spesne. 84 X | molči, le molči! Jaz se zate ne bojim, ali moram se bati. 85 X | podnevi! Za koga drugega, če ne zate? Saj imava samo tebe 86 X | tekó solze, a sirota si ne upa povedati zakaj. ~"Ti 87 X | očetu po volji, napak te on ne more učiti." ~"Možiti se 88 X | more učiti." ~"Možiti se me ne silite," šepeče dekle. ~" 89 X | silite," šepeče dekle. ~"Ne bova te silila. Sicer pa 90 X | te silila. Sicer pa nič ne misli, da je to tako hudo, 91 X | prišel. Bog daj, da bi se kaj ne primerilo na poti!" ~Rekši, 92 X | ihti pod odejo in zaspati ne more. ~Zdajci, že precèj 93 X | okence. Ve, kdo je, pa danes ne misli vstati ne odpreti 94 X | pa danes ne misli vstati ne odpreti okna, danes ne ter 95 X | vstati ne odpreti okna, danes ne ter nikoli več ne, dasi 96 X | danes ne ter nikoli več ne, dasi tudi njej srce glasno 97 X | njeno ime tiho zakliče. Ne, ni mogoče zatajiti se; 98 X | rekla, in potem -- morda ne več. ~Vstane, okno odpre. 99 X | šel, po svetu -- nikdar ne pridem več v to vas!" ~" 100 X | pridem več v to vas!" ~"Ne, zaboga ne! prstan nazaj, 101 X | v to vas!" ~"Ne, zaboga ne! prstan nazaj, jaz ga 102 X | prstan nazaj, jaz ga ne vzamem." ~"Imej ga! Daj 103 X | Daj ga drugemu, jaz ga ne smem imeti!" ~"Če ga ne 104 X | ne smem imeti!" ~"Če ga ne vzameš nazaj, vržem ga skozi 105 X | zemlji za vselej! Nikdar ne bom več vesela. Iz moje 106 X | več vesela. Iz moje roke ne bo nikoli nihče ni tega 107 XI | Kadar bo že bolj v letih, ne bo več tako," reče mati 108 XI | hodil. ~"Nu, saj se jaz ne branim," odgovori Anton. ~" 109 XI | jo bo rad imel in ki naju ne bo zaničeval na starost -- 110 XI | pretrd. Taki niso pridni." ~"Ne? Zapravljivci so pridni 111 XI | Pravici dobljen; potlej bi ne bilo božjega imena pri hiši," 112 XI | Jeličev ni delaven; nič ga ne hvalijo ljudje." ~"Nu, kateri 113 XI | sedel kakor tebi?" ~"Ničesar ne reče, pa mislim, da bi ga 114 XI | poslušaj me, stara, jaz tudi ne stavim nanj toliko, kolikor 115 XI | ljudje vikali ter bi še jaz ne mogel govoriti ž njim kakor 116 XI | govoriš, kakor veš. Kmetstvo ne redi, ali pošteno živi; 117 XI | gledal?" ~"Jaz svojega zeta ne bom nikoli ničesar prosil 118 XII | na trg. ~"Janez je bolan, ne bo mogel iti s teboj; koga 119 XII | šel namesto hlapca? Zakaj ne, rad, če hočete," odgovori 120 XII | tebe pa rad vzamem. Stradal ne boš po poti niti žeje trpel, 121 XII | veliki cesti. ~"Škoda je, da ne bo nikoli vozaril, ker nima 122 XII | Vidi ga, ali videti mu ne ," odgovori starec z nasmehom 123 XIII | pij, kolikor moreš; vsega ne zapijeva, kar imava, hvala 124 XIII | pred seboj. ~"Klobukov nama ne vzemó," reče Štefan. ~"Bogme 125 XIII | reče Štefan. ~"Bogme de ne! -- Glej, pečenino nama 126 XIII | pečenino nama nese. Reži, saj ne bomo vekomaj živeli." ~Smrekar 127 XIII | je dobro, brez njega bi ne bilo Smrekarja, kakor je." ~" 128 XIII | ste dober mož. Denarja vas ne bom prosil ter ničesar drugega. 129 XIII | stori." "E, kaj boš! Jaz ne iščem ničesar. -- Zmerom 130 XIII | iščem ničesar. -- Zmerom ne bom. Ni se mi treba ubijati 131 XIII | sama navada človeku miru ne daje. Kadar enkrat zeta 132 XIII | zeta, ki je pošten, da mu ne more noben človek očitati..." " 133 XIII | biti. Voda, tudi čista, ne vzame se s čistim vinom, 134 XIII | je lepa prilika, morda je ne bo nikdar več take; torej 135 XIII | obojega si upam pridobiti; a ne podam se nikomur in, ko 136 XIII | za vse, kar smo in imamo, ne menim se z nobenim..." ~" 137 XIII | mene za zeta, nikdar se ne boste kesali, do smrti..." ~" 138 XIII | Štefan dalje. Smrekar mu ne govoriti. ~"Fant! Ti 139 XIII | Poberi se mi, da te videl ne bom. Izpred oči! Ako ne..." ~ 140 XIII | ne bom. Izpred oči! Ako ne..." ~Ljudje od drugih miz 141 XIV | Smrekar. ~"Mnogo, česar ti ne." ~"Povedi!" "Tako malo 142 XIV | zakriči Anton jezen. ~"Ne laze ne, ljudje že dolgo 143 XIV | zakriči Anton jezen. ~"Ne laze ne, ljudje že dolgo o tem govoré," 144 XIV | tem govoré," pove drugi. ~"Ne bodi hud, da ti pripovedujem; 145 XIV | takoj nekoliko mirnejši: "Ne znajo še mene. Jaz hudiča 146 XIV | njih sedi." ~"Palice vendar ne, Anton! Te megle se še vse 147 XIV | razpodé. Svojega dekleta ne smeš pretepati! Ona ni, 148 XIV | zabičevali mu, da hčere ne sme kaznovati, nego naj 149 XV | kaže objokan obraz; moža ne pozdravi z nobeno besedo, 150 XV | obesi na klin -- pa tudi ne govori ničesar, ne sede 151 XV | tudi ne govori ničesar, ne sede k večerji kakor sicer, 152 XV | sede k večerji kakor sicer, ne pogleda nekovega denarja, 153 XV | Ponjo pojdi!" ~"Nocoj ne." ~"Jaz pravim, da hočem 154 XV | govoril ž njo, pa -- tepsti je ne šmeš!" ~"Tedaj ti veš, kaj 155 XV | kaj govori." ~"Tepsti je ne smeš!" žena plašno spregovori. ~" 156 XV | plašno spregovori. ~"Če ne bo taka, kakor jaz hočem, 157 XV | daj jo, kadar že mene več ne bo. Dokler bo moj mezinec 158 XVI | iz hiše stopila, mislila: ne bo take sile, ne! ~Mati 159 XVI | mislila: ne bo take sile, ne! ~Mati je bila že namenjena, 160 XVI | Mati pove, da je zunaj, da ne more jesti. ~"K mizi se 161 XVI | k molitvi, naj se ali ne ," odgovori Smrekar jezno 162 XVI | komaj do druge in dalje ne more, beseda ji zastaja 163 XVI | ki veš, da ga jaz videti ne morem. Kaj je to? Kaj bo 164 XVI | iskat, v tej hiši bi ga ne imela več, ako bi to, še 165 XVI | oče. "Obljubi mi, da se ne boš od danes, od te ure 166 XVI | da ž njim tudi govorila ne boš!" ~Hči se hoče okleniti 167 XVII | tla ob zidu. ~"Jaz ničesar ne vidim," odgovori mati. ~" 168 XVII | vidim," odgovori mati. ~"Ne? Menda si slepa. Tla so 169 XVII | jaz enkrat dobil! Od danes ne sme dekle več tukaj spati. 170 XVII | ni bilo v njeni hiši -- ne miru, miru, praznote, tišine 171 XVII | nevednemu dekletu, ki ga ne more nikdar dobiti v zakon, 172 XVII | mati Smrekarica huduje, ne odgovarja Štefan ničesar. 173 XVII | hodil še za njo." ~"To me ne straši, mati; meni bi ne 174 XVII | ne straši, mati; meni bi ne bila velika izguba, če me 175 XVII | ustreli ta ali ta. Tudi mi ne more nihče na svetu ukazati, 176 XVII | glave izbil. Pozabiti je ne bom mogel, dokler bom živ. 177 XVII | dokler bom živ. Tega vendar ne rečem, da se ne bi s poti 178 XVII | Tega vendar ne rečem, da se ne bi s poti umaknil, daleč 179 XVII | poti umaknil, daleč proč; a ne zaradi očeta in sveta, temveč 180 XVII | temveč njej na ljubav. Vi ne veste in nihče ne ve, kaj 181 XVII | ljubav. Vi ne veste in nihče ne ve, kaj sem trpel te dni, 182 XVII | dejala je: ~"Saj jaz ti ne rečem nič. Znam te, da si 183 XVII | Ali to sam vidiš, da k nam ne moreš priti, saj znaš našega 184 XVII | znaš našega očeta. Jaz le ne vem, kako si mogel tako 185 XVII | človek vse pozabi, samo greha ne lahko. Le pameten bodi in 186 XVII | vidim, da ste dobri.-- Jaz ne morem in si ne upam misliti, 187 XVII | dobri.-- Jaz ne morem in si ne upam misliti, kako se mi 188 XVII | bi tega vašega bogastva ne bilo nič, včasi sem dejal, 189 XVII | bi se Franica le drugam ne možila, naj jo jaz dobim 190 XVII | možila, naj jo jaz dobim ali ne, včasi pa me popade, da 191 XVII | da menim: ni mogoče in ne sme biti, da bi jo kateri 192 XVII | glavi, vem, kaj hočem, in ne vem." ~"To ni prav; vsega 193 XVII | reč na svetu, jaz bi se ga ne branil, kakor se ga noben 194 XVII | kakor se ga noben človek ne brani; ali smem povedati 195 XVII | Le po umu delaj ter ne sezaj tjakaj, od koder ne 196 XVII | ne sezaj tjakaj, od koder ne dosežeš ničesar. -- Zdaj 197 XVIII | izpolniti, jame ženo skrbeti, da ne bi deklica zbolela. Vse 198 XVIII | kraju." ~"Za križ božji! Ne, le zdaj ne!" preplaši se 199 XVIII | križ božji! Ne, le zdaj ne!" preplaši se mati. ~"Zdaj, 200 XVIII | Ti si včasi kakor voda! Ne da bi premislil in počakal, 201 XVIII | svojeglavno dalje in se ne daš..." ~"Nu, kaj bi pa 202 XVIII | govoril, obljubil sem, besede ne snem, če se vsi na glavo 203 XVIII | in obmolkne. Ali skrbi se ne more otresti, da bi se utegnila 204 XVIII | njim. Videč, da se Franica ne pokaže v hišo, stopi ven. ~ 205 XVIII | mrtvo o vsej tej lepoti; ne izbira niti ne , kaj hoče. 206 XVIII | tej lepoti; ne izbira niti ne , kaj hoče. Pusti omaro 207 XVIII | napak učil, nikdar ti še ne ukazal ničesar, kar bi ne 208 XVIII | ne ukazal ničesar, kar bi ne bilo prav. Vselej si rada 209 XVIII | treba! Sile ti ni in ti ne bo, če Bog hoče. Pogreznikov 210 XVIII | jaz obljubil?" ~Deklica ne odgovori ničesar. ~"Ne bodi 211 XVIII | Deklica ne odgovori ničesar. ~"Ne bodi neumna ter ne jokaj. 212 XVIII | ničesar. ~"Ne bodi neumna ter ne jokaj. Mati je tudi jokala, 213 XVIII | kdaj hudo godilo. Človek ne sme biti tako mehak. Pametna 214 XVIII | kaj je prav. Silim te baš ne, v mesnico te ne vlečem; 215 XVIII | te baš ne, v mesnico te ne vlečem; a tega menda ne 216 XVIII | ne vlečem; a tega menda ne storiš, da bi tvoj oče na 217 XVIII | volji in verjemi, da se ne boš nikoli kesala. Ustavljati 218 XVIII | nikoli kesala. Ustavljati se ne smeš." ~Oče se obrne in 219 XVIII | solz. ~"Kaj si res taka, da ne pojdeš v hišo? Saj ne greš 220 XVIII | da ne pojdeš v hišo? Saj ne greš v pekel! Bodi z ljudmi, 221 XIX | Boš videl, da se to srečno ne izteče. Franica zdaj že 222 XIX | izteče. Franica zdaj že nič ne govori." ~"E kaj, pa bo 223 XIX | spet govorila, že; nič se ne boj, saj je ženska in materina 224 XIX | privolila?" ~"Jaz nikoli ne. Samo zaradi tebe in tvoje 225 XIX | trmoglavosti ji prigovarjam. Pa ji ne mislim nič več; jaz ne morem 226 XIX | ji ne mislim nič več; jaz ne morem videti, kaj trpi." ~" 227 XIX | videti, kaj trpi." ~"Nič ne bo hudega, nič. Jaz vem, 228 XIX | prav. Ko bi bilo po tvoje, ne bil bi nobene reči začel. 229 XIX | razsrdi in reče: "Moraš! Ljudi ne bomo za nos vodili. Ne vprašam 230 XIX | Ljudi ne bomo za nos vodili. Ne vprašam te, če hočeš ali 231 XIX | videl, če boš slušala ali ne! Pokažem ti, kaj je pokorščina!" ~ 232 XIX | pobito, kakor bi je vse nič ne brigalo. Želel si je siromak, 233 XX | ker je videl, da si Štefan ne prizadeva k hiši priti, 234 XX | eno roko poprime kebel, da ne bi z glave padel in, ozrši 235 XX | iz devete dežele in bi se ne bila še nikdar videla?" ~ 236 XX | očitajočim glasom. Deklica menda ne ve kaj odgovoriti, a obrne 237 XX | svatovanje. Vsaj povabila me boš, ne? Ali pa sam pridem, sam. 238 XX | še ni najhuje, da te jaz ne dobodem. Jaz mislim, da 239 XX | govoriti s teboj. A tega pa ne bom mogel videti -- vem 240 XX | vem da je greh, pa jaz si ne morem pomagati -- da te 241 XX | da te bo drug imel." ~"Ne bo me imel, on ne, drug 242 XX | imel." ~"Ne bo me imel, on ne, drug ne..." ~"Kaj? Kaj?" ~ 243 XX | bo me imel, on ne, drug ne..." ~"Kaj? Kaj?" ~A hitro 244 XX | sebe, s strahom pravi: "Ne, ne! -- Povedi, kaj ti je 245 XX | s strahom pravi: "Ne, ne! -- Povedi, kaj ti je na 246 XX | na mislih? Menda vendar ne..." ~Pevajoč ženski glas 247 XX | iz roke. ~"Beži, da naju ne bi videli! Morda bova še 248 XXI | in godi, nje ni najmanj ne dostajalo. Ljudje so med 249 XXI | ven iz vasi. Kam gre, sam ne ve. ~Nad vasjo je bila hosta. 250 XXI | Kaj delaš, Štefan? I, kaj ne greš svatovat?" vpraša ga 251 XXI | drv na glavi. ~Štefan ji ne odgovori ničesar. Ali kakor 252 XXII | mrtvecem spominke samo v srcu, ne na grobeh. ~Pred cerkvenimi 253 XXII | ženi. ~"Hitro pridi, da te ne bodo čakali," reče druga. ~ 254 XXIII | XXIII Doma Smrekar hčere ne najde. Misli si, preden 255 XXIII | imenje -- pa te sramote ne, tega ne o čemer bodo treh 256 XXIII | pa te sramote ne, tega ne o čemer bodo treh far ljudje 257 XXIII | Mislila si je, da hčere ne bode nikdar več videla, 258 XXIII | toliko, kolikor mati, četudi ne joka. ~Štefan, ki se je 259 XXIII | njo! Da bi morda več živa ne bila, kakor so nekateri 260 XXIV | sploh se je kazalo, da on ne more biti neobčutljiv oče. ~ 261 XXIV | a potem odgovori: ~"Jaz ne!" ~"Če oče ne pojde, kakov 262 XXIV | odgovori: ~"Jaz ne!" ~"Če oče ne pojde, kakov ljudski tudi 263 XXIV | pojde, kakov ljudski tudi ne pojde!" odgovori mati jezno. ~" 264 XXIV | Ona naj bi bila hči Zakaj ne sluša? Zakaj ne dela, kakor 265 XXIV | hči Zakaj ne sluša? Zakaj ne dela, kakor božja zapoved 266 XXIV | hči. Nikdar in nikamor je ne grem iskat!" ~Te besede 267 XXIV | srca! Tebi se tvoj otrok ne smaili, kdo se ti bode smilil? 268 XXIV | razjezi. ~"Če nikoli več ne bodem videla praga, katerega 269 XXV | oblekla pražnjo obleko in, ne pregovorivši z nobenim človekom 270 XXV | mislih, pa vendar v hiši ne more biti; ide torej ven, 271 XXV | nekaj o delu vprašat, pa ne zve ni belega ni črnega, 272 XXV | Nihče izmed poslov si ga ne upa vprašati, kam je namenjen, 273 XXV | namenjen, niti sam nikomur nič ne pove. ~Zvečer je bila služabna 274 XXV | gospodar pripeljeta nazaj ali ne, vezala je jezike vsem ter 275 XXVI | sveti Kozma in Damijan, da ne bi umrla!" reče možu. ~Smrekarju 276 XXVI | vpraša: ~"Kdo? Franica?" ~Ne čakaje odgovora, odpre Smrekar 277 XXVII | mnogo truda, da jim bolnica ne bi iz postelje ušla. Smrekar 278 XXVII | in sedi kakor okamenel -- ne gane pol ure, celo uro. ~ 279 XXVII | Pojdi, greva!" ~On je ne vpraša kam, vstane in gre 280 XXVII | Meni nekaj govori, da ne umrje," pošepeče žena in 281 XXVII | Štefan, moli še ti, da bi ne umrla, potlej bo vse vse, 282 XXVIII| postelja je še gorka. Jaz ne bom več smel zatisniti očesa. 283 XXVIII| pijanega Brašnarja sin, če se ne huduješ." ~"Miruj in pojdi!" 284 XXIX | ogrebati, da se še več vej ne odčehne, nego se jih je 285 XXIX | Malo ven pogledi!" ~Deklica ne odgovori. ~"Saj meni smeš 286 XXIX | še nič rekel oče?" ~"Nič ne!" odgovori dekle na pol 287 XXX | sinka od matere dobiti, da ne bi jokal, ko jo bo videl


Best viewed with any browser at 800x600 or 768x1024 on Tablet PC
IntraText® (V89) - Some rights reserved by Èulogos SpA - 1996-2007. Content in this page is licensed under a Creative Commons License