Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library
Alphabetical    [«  »]
oštevati 1
oženil 1
oživi 1
pa 139
pac 5
padajo 1
padajoc 1
Frequency    [«  »]
208 na
203 ni
144 kaj
139 pa
131 ter
127 po
123 ga
Josip Jurcic
Sosedov sin

IntraText - Concordances

pa

    Part
1 I | in potegne po nagubanem, pa o dobri hrani pričajočem 2 I | kamižole iz rjavega sukna, pa ko se preveri, da ima novce 3 I | zemljišče ter hišo, ki je bila pa veliko manjša in slabša 4 I | nekateri na več; nekateri so si pa številjenje lajšali in rekli: 5 I | vedel, koliko ima ta ali pa ta obresti na dolgu, kakor 6 I | veljaven mož, kamor je prišel; pa je tudi vedel, da je. Ponosno 7 I | sebi na pohvalo. Sicer je pa rad zbadal vse tiste, ki 8 I | gosposko poslovati. Dal se je pa voliti za prvega občinskega 9 I | v krčmi, te je napojil, pa samo zato, da jim je laže 10 II | Če imaš kaj težke peté, pa k meni sedi, Brašnar!" ~ 11 II | njegovem domišljevanju. Res je pa, da si je bil po dolgi izkušnji 12 II | zaradi "zakotnega pisarstva"; pa noben kmet ni hotel proti 13 II | obračati. ~"Koliko jarmov volov pa danes kupiš?" vpraša Brašnar 14 II | soseda: "Koliko jih misliš pa ti?" ~Brašnar ume ta zasmeh, 15 II | spodnjo ustnico med zobe, pa se takoj nasmeje, rekoč: " 16 II | bi te jaz v pravdi imel, pa bi te krivil kakor vrbovo 17 II | polič pil," odgovori Anton, "pa ti ga menda tudi kaj posrkneš, 18 II | pravi Brašnar. ~"To je pa že žaltavo maslo, če tega 19 II | kakor cesarski minister, pa bi te jaz za mešetarja jemal? 20 III | Mati gre v vežo nazaj, hči pa krene po stezi, po bližnjem 21 III | od daleč sem te klical, pa si danes tako ošabna, da 22 IV | za kako orodje prijel. ~Pa četudi se je bilo Štefanu 23 IV | njegove neugodnosti. Nikdar pa nihče ni slišal, da bi se 24 IV | povedala sta si ob kratkem ali pa sta si izvolila kriv pot, 25 IV | je mogel ž njo govoriti. Pa bila mu je samo kakor prijateljica, 26 IV | bogata Smrekarjeva hči, pa njemu, ki je bil le Brašnarjev 27 IV | treba, usnja bom kupil." ~Pa ni bilo res. Teti ni bilo 28 IV | mogel povedati. Resnica pa je bila, da Štefan, ki se 29 IV | imel." ~"Potlej bi bila pa kakor mož in žena," smeje 30 IV | govoriti druge stvari. Sama pa zavede govorico zopet na 31 V | bi mu voli v rejo kupil. ~Pa Anton ni hotel nič slišati. 32 V | izbere tri petake. ~"! Pa dosti prir#edi. Obresti 33 V | kmet in spravlja novce. ~Pa Anton te zahvale ne posluša, 34 V | zelenjadi?" ~"Pokaži!" "Pa vina pošteno mero, kajpak!" ~ 35 V | roke ter nasloni se na mizo pa se začne pogovarjati z okrog 36 VI | bogata je in lepa. -- Kdo je pa ta muha, ki za njo lazi 37 VI | farjem. Na dohtarsko študira, pa ves babjak je." ~Res je 38 VI | nikogar huda, najrajša imam pa tistega, ki me z mirom pušča," 39 VI | Ni treba me radi imeti, pa se vam nič hudega ne zgodi." ~" 40 VI | pogleda in pravi: "Ne vem, pa ko bi jaz bil kakor ti, 41 VI | rožami." ~"Jaz sem bila pa že bolj namenjena ono kupiti." ~" 42 VI | Potlej mu reče: ~"Zdaj bi pa rada očeta poiskala. Ali 43 VI | Peter tudi rad šel ž njo, pa ni Petra prosila, ampak 44 VI | reče dekle očetu. ~"Mu boš pa odpustka kupila," odgovori 45 VI | k Štefanu, vpraša: "Kaj pa svojega starega nisi še 46 VI | v nikaki pravilni zvezi. Pa samo za hip. Takoj se mu 47 VII | ter naglo pristavi: "Zdaj pa le molit pa spat! Blaž, 48 VII | pristavi: "Zdaj pa le molit pa spat! Blaž, nič ne hodi 49 VII | telečje al' svoje~ al' pa še oboje itd.~Štefan navije 50 VII | je njegova krava žabična, pa da ne ve, kako bi jo bilo 51 VII | povohal," reče Marjeta, pa gre vendar ter prinese s 52 VII | glas jokati. ~"Teh godcev pa res ni treba. Kaj tuliš!" 53 VIII | Mož je bil morda pijan, pa ni vedel, kaj dela, in, 54 VIII | dan, ko je na polje šel, pa jo je vendar moral srečati. 55 VIII | bi bil mene vprašal prej, pa bi te bila naučila. -- Ali 56 VIII | začeti. Res nisem še trla, pa ko bi letos, začela bi najrajša 57 VIII | nasmehne in vpraša: "Zakaj te pa ni nič v vas zvečer k nam?" ~" 58 IX | ali ne mislimo! ~Počasi pa le vstane pomislek, pravega 59 IX | dekletu in dekleta materam, pa kar vedó matere, zve s časom 60 X | je vedela mnogo povedati pa ker je včasih tudi pomagala 61 X | ženica sicer skrivnostno, pa s pravim veseljem pripoveduje, 62 X | resnico povedala, materi, pa sicer nikomur več; ali ni 63 X | bila sama svoja in topasta, pa da bi se ne hotela meniti, 64 X | človeka je še Bog vesel. Pa saj ti menda ni treba zabičevati, 65 X | nič, kar ljudje govoré, pa pomisli, kaj bi oče rekel, 66 X | Ne bova te silila. Sicer pa nič ne misli, da je to tako 67 X | reče: "Le Bogu se priporoči pa zaspi! Oče težko da bi nocoj 68 X | potrka na okence. Ve, kdo je, pa danes ne misli vstati ne 69 X | časa nem ob zidu. Naglo pa seže v žep in ji poda nekaj 70 XI | je ona nekaj šivala, on pa s pipo v ustih gor in dol 71 XI | ljudje." ~"Nu, kateri bi pa bil tebi po glavi, kateri?" 72 XI | spregovoriti," reče mati. ~"Kaj pa dekle? Kaj pravi? Ali je 73 XI | tebi?" ~"Ničesar ne reče, pa mislim, da bi ga vzela." ~" 74 XI | ali jo k sebi vzame ali pa se k nam priženi, kar češ." ~" 75 XI | suknji okoli hiše hlačal, pa da bi ga ljudje vikali ter 76 XI | tak pride pod mojo streho, pa je amen besedi!" ~"Smrekarja 77 XI | človek kolne, pri kmetstvu pa moli. Smrekar je znal kleti 78 XII | Anton, "kadar ga je treba, pa je kilav. Koga čem dobiti? 79 XII | vozom iti, z enim pojdeš pa sam." ~"Ta bi bil dober. -- 80 XII | poti bi še nocoj rad šel, pa hlapec mi je zbolel. Kaj 81 XII | hlapec mi je zbolel. Kaj boš pa ti, kaj kmetoval?" ~"Nimam 82 XII | nečem s seboj jemati, tebe pa rad vzamem. Stradal ne boš 83 XII | pridi, da kaj ugrizka dobiva pa da grlo splakneva, preden 84 XIII | magazinih izkušali prekaniti, pa se jim ni dal, in več takega. ~" 85 XIII | Štefanu. "Zdaj te res vije, pa počasi naprej prideš. Kmetstva 86 XIII | tvoje zemljišče je dobro; pa tudi trgovstva bi smel po 87 XIII | odgovori Štefan. ~"Dolg plačuj pa leso za seboj zapiraj, pa 88 XIII | pa leso za seboj zapiraj, pa boš po vsem svetu lahko 89 XIII | malo popustil. Staram se, pa ni dobro, če si človek vedno 90 XIII | res, takega bi jaz rad. Pa nekaj denarja je spodobno 91 XIII | nimam denarja ni imovine, pa obojega si upam pridobiti; 92 XIII | Oh!" zavpije Smrekar pa ves obraz se mu spremeni 93 XIV | je malo pamet sesvedral, pa se že zopet vse zlepa zamaši." ~ 94 XIV | baba. Ali ste vi možje? Pa samo, da vem! Videli bomo, 95 XV | klobuk obesi na klin -- pa tudi ne govori ničesar, 96 XV | jutri boš govoril ž njo, pa -- tepsti je ne šmeš!" ~" 97 XV | si bil tudi mlad." ~"Bil; pa svojemu očetu sem še danes 98 XVI | ako se ji je zljubilo, pa samo, odkar je bila hči 99 XVI | v kuhinji, pogledal jo, pa tiho mimo nje šel. Nazaj 100 XVI | Brašnarjevim Štefanom začeti. Pa ko je videla bledi hčerin 101 XVI | povzdigne proseče oči k očetu, pa videč, da je njegov pogled 102 XVI | sebe in svoj prazni žep, pa se +ti+ meniš ž njim? Kaj 103 XVI | teboj. Pregrešnega! ~Potlej pa pojdi, kakor je svet dolg 104 XVII | zdražbo delati v družini, pa nevednemu dekletu, ki ga 105 XVII | glave si jo moraš izbiti, pa je. On je rekel, da te ustreli, 106 XVII | odvrnilo. -- Iz glave si pa lahko vse izbiješ, ako hočeš. 107 XVII | jaz dobim ali ne, včasi pa me popade, da menim: ni 108 XVIII | ne daš..." ~"Nu, kaj bi pa rada? Kaj? Ti, ki si modrejša 109 XVIII | storila sva ti, kar si želela, pa ti bova še. Ali naju imaš 110 XVIII | rada slušaš. Obriši solze pa dol pridi in vesela bodi. 111 XVIII | jokala, ko smo šli k poroki; pa je vprašaj, če se ji je 112 XVIII | mati. Žena ima resen obraz, pa hčeri se zdi, da je po nagubanem 113 XVIII | rdeče lice in veselo srce. Pa semkaj k Petru sedi, da 114 XVIII | rečemo katero modro ali pa dve." ~Dekle sede k Petru 115 XIX | nič ne govori." ~"E kaj, pa bo že spet govorila, že; 116 XIX | trmoglavosti ji prigovarjam. Pa ji ne mislim nič več; jaz 117 XIX | govore in kaj zapisujejo, pa slišala ni nobene reči do 118 XX | govorjeno z nekim tožnim, pa vendar ostrim, očitajočim 119 XX | povabila me boš, ne? Ali pa sam pridem, sam. Enkrat 120 XX | govoriti s teboj. A tega pa ne bom mogel videti -- vem 121 XX | videti -- vem da je greh, pa jaz si ne morem pomagati -- 122 XXI | pred Brašnarjevo hišo. ~Pa Štefan ta dan ni klepetcev 123 XXII | da je za trenutek odšla, pa da se povrne, in obstopijo 124 XXIII | Pol imenja, vse imenje -- pa te sramote ne, tega ne o 125 XXIII | nekateri že ponoči, nobeden pa ni prinesel glasu, kakršen 126 XXIII | se je samo kam odtegnila, pa da zopet pride, potem je 127 XXIV | iz notranjega nemira zdaj pa zdaj ganil in hodil včasih 128 XXIV | bom v nedeljo od maše šel, pa bodo ljudje za menoj kazali. 129 XXIV | kazali. Pšenico bom meril, pa me bodo z nagajivostjo vprašali: 130 XXIV | pogovoru: eno dete je imel, pa še to ga je na smeh spravilo 131 XXIV | me je sram med ljudi iti? Pa bi šel zdaj ponjo? A potlej, 132 XXIV | odgovori mirno Smrekar. ~To pa mater v njeni ljubezni k 133 XXV | pol nag in poln puščic. Pa v pipi danes kmalu ni hotelo 134 XXV | Nobenega dela nima v mislih, pa vendar v hiši ne more biti; 135 XXV | pride nekaj o delu vprašat, pa ne zve ni belega ni črnega, 136 XXV | mačke doma, imajo miši ples, pa tu se ni uresničil. Vsi 137 XXVIII| očesa. Danes je tržni dan, pa je treba še ovsa dobiti 138 XXIX | pogleda tudi skozi okno, pa se hitro obrne; zardi se 139 XXX | šel mimo hiše, zamrmra: "Pa kako se zdaj vse rado ima


Best viewed with any browser at 800x600 or 768x1024 on Tablet PC
IntraText® (V89) - Some rights reserved by Èulogos SpA - 1996-2007. Content in this page is licensed under a Creative Commons License