3. "Prvi človek Adam je postal živo
bitje".
Po božji iskri, ki mu je bila podarjena,
je človek inteligentno in svobodno bitje,
in je zato sposoben odgovorno odločati
o sebi in o svoji usodi.
Velika freska v Sikstinski kapeli nadaljuje
s prizorom izvirnega greha;
kača, ovita okrog drevesa,
zavede prastarša, da jesta prepovedani sad.
Umetniški genij in nabitost bibličnega simbola
se popolnoma zlijeta, da bi priklicala
usodni trenutek, s katerim se za človeštvo
začne zgodovina uporništva, greha in bolečine.
Toda, ali je lahko Bog pozabil delo svojih rok,
vrhunec stvarjenja?
Znan nam je odgovor vere:
"Ko pa je nastopila polnost časa,
je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene,
podvrženega postavi,
da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo,
da bi tako mi prejeli posinovljenje" (Gal 4,4-5).
Te besede apostola Pavla
odmevajo na moč zgovorno,
ko motrimo čudoviti dogodek Gospodovega Rojstva
v letu Velikega jubileja.
V jasli položenem Novorojencu
mi pozdravljamo "novega Adama",
ki je postal za nas "duh, ki daje življenje".
Vsa zgodovina človeštva je usmerjena k Njemu,
rojenemu v Betlehemu, da bi ponovno dal upanje
vsakemu človeku na obličju zemlje.
|