3. Na tisti dramatični petek Trpljenja, v katerem je Sin človekov postal "pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu" (Fil 2,8), se je končevala Odrešenikova zemeljska pot. Mrtev je bil ob sončnem zahodu na hitro položen v grob. Edinstveni sončni zahod! Tista ura, ki so jo zaznamovale grozeče temine, je pomenila konec "prvega dejanja" stvarjenja, ki ga je krčevito pretresel greh. Zdelo se je, kot da sta smrt in zlo zmagala. Ob uri ledenega molka groba pa se je sprožila polna dopolnitev odrešenjskega načrta, začenjalo se je "novo stvarjenje". Pokornega ljubezni vse do skrajnega žrtvovanja, je Bog sedaj Jezusa Kristusa "povzdignil" in "mu dal ime, ki je nad vsakim imenom" (Fil 2,9). V tem imenu je človeško bivanje znova dobilo upanje. V tem imenu je bilo človekovo bitje iztrgano izpod oblasti greha in smrti ter vrnjeno Življenju in Ljubezni.