3. Mislim na neštete može in žene po vsem svetu, ki delujejo na področju zdravstva. To so voditelji zdravstvenih centrov, bolniški duhovniki, zdravniki, raziskovalci, bolničarji, farmacevti, pomožno osebje in prostovoljci. Kakor sem omenil v svoji posinodalni spodbudi Cerkev v Aziji, sem bil med svojimi obiski Cerkve v različnih delih sveta pogosto globoko ganjen ob izrednem krščanskem pričevanju različnih skupin zdravstvenih delavcev, posebno s področja prizadetih in bolnikov na koncu življenja, ali pa ob pričevanju tistih, ki se bojujejo proti širjenju novih bolezni, kot je AIDS (prim. 36). Z obhajanjem dneva bolnikov izraža Cerkev svojo hvaležnost in naklonjenost nesebičnemu služenju mnogih duhovnikov, redovnikov in laikov, ki so poklicno zavezani zdravstveni pomoči in se velikodušno ukvarjajo z bolniki, trpečimi in umirajočimi, pri čemer dobivajo moč in navdih iz vere v Gospoda Jezusa in iz evangeljske prilike o usmiljenem Samarijanu. Jezusovo naročilo pri zadnji večerji: "To delajte v moj spomin," se nanaša na lomljenje kruha, namiguje pa tudi na telo, ki ga Kristus daje, in na kri, ki jo preliva za nas (prim. Lk 22,19-20), drugače rečeno na darovanje sebe drugim. Posebno pomemben izraz tega darovanja samega sebe je služenje bolnikom in trpečim. Kdor se mu posveča, bo našel v evharistiji neizčrpen vir moči in spodbudo k vedno novi velikodušnosti.