1. Letošnji svetovni dan miru obhajamo na ozadju dramatičnih dogodkov, ki smo jim bili priče 11. septembra 2001. Ta dan se je zgodil strahovit zločin: v nekaj minutah je bilo ubitih na tisoče nedolžnih ljudi najrazličnejših narodnosti. Odtlej ljudje po vsem svetu z novo ostrino doživljajo svojo osebno ranljivost in začenjajo gledati v prihodnost z občutkom globokega strahu, ki ga doslej niso poznali. Sredi tega razpoloženja želi Cerkev pričevati o svojem upanju, ki ga naslanja na prepričanje, da zlo - skrivnost zla (mysterium iniquitatis) - ne bo imelo zadnje besede v zgodovini človeštva. Zgodovina odrešenja, ki je orisana v Svetem pismu, celotno zgodovino sveta ožarja z močno lučjo in razodeva, kako usmiljena in ljubeča skrb Boga nenehno spremlja to zgodovino. On ve za pota, po katerih se more dotakniti tudi najbolj zakrknjenih src. On naredi, da tudi pusta in nerodovitna zemlja obrodi dober sad.

In to je upanje, na katero se opira Cerkev ob začetku leta 2002: da bo svet, v katerem je - tako se zdi - vnovič prevladala moč zla, z božjo milostjo preoblikovan v takšen svet, v katerem bodo izpolnjena najplemenitejša hrepenenja človeškega srca, v svet, v katerem bo nastopil resničen mir.