5. Obstaja pravica obrambe pred terorizmom. Ta pravica mora - kot velja za sleherno
drugo pravico - upoštevati moralna in pravna pravila glede izbire ciljev
in sredstev. Pri odkrivanju krivcev morajo biti podani ustrezni dokazi.
Kazenska odgovornost je namreč vedno osebna in je ni mogoče
raztegniti na narode, narodnosti ali verstva (religije), ki jim pripadajo
teroristi. Mednarodno sodelovanje v boju proti terorističnim dejavnostim
mora zajemati tudi posebne napore na politični, diplomatski in gospodarski
ravni. Na teh ravneh je treba pogumno in odločno odpravljati morebitno
zatiranje in odrinjanje na rob, ki utegneta biti korenina terorističnih
načrtov. Novačenje teroristov je namreč lažje v tistih
družbenih okoljih, kjer teptajo pravice in kjer vse predolgo
dopuščajo krivice.
Jasno je treba povedati, da krivic, ki obstajajo v svetu, nikoli ni
mogoče uporabljati kot izgovor za opravičevanje terorističnih
napadov. Med žrtvami radikalnega razpada reda, za kar si prizadevajo
teroristi, so v prvi vrsti milijoni ljudi, ki so manj usposobljeni za to, da bi
se upirali razkroju mednarodne solidarnosti. V mislih imam še posebej
ljudstva dežel v razvoju, ki že sedaj živijo na robu
preživetja; te bi svetovni gospodarski in politični kaos najbolj
boleče prizadel. Če terorizem kot izgovor navaja, da deluje v imenu
revnih, je to očitna neresnica.
|