15. Ni miru brez pravičnosti, ni pravičnosti brez odpuščanja
- to je v tej poslanici moje sporočilo verujočim in neverujočim,
možem in ženam dobre volje, ki sta jim pri srcu blagor
človeške družine in njena prihodnost.
Ni miru brez pravičnosti, ni pravičnosti brez
odpuščanja - na
to resnico želim spomniti tiste, ki imajo v rokah usodo
človeških skupnosti, da bi se v svojih resnih in težavnih
odločitvah vedno pustili voditi luči resničnega človekovega
blagra in da bi vedno imeli pred očmi skupni blagor vseh.
Ni miru brez pravičnosti,
ni pravičnosti brez odpuščanja - neutrudno bom ponavljal ta
opomin tistim, ki iz tega ali onega razloga gojijo v sebi sovraštvo,
hlepijo po maščevanju in snujejo rušenje.
Ob tem svetovnem dnevu miru naj se
dviga iz srca vsakega vernika še bolj goreča molitev za sleherno
žrtev terorizma, za njihove tako tragično prizadete družine in
za vsa ljudstva, ki jim terorizem in vojna ne nehata povzročati ran in
pretresov. Žarek luči naše molitve pa naj doseže tudi
tiste, ki kar najhuje žalijo Boga in človeka s temi dejanji
neusmiljenosti. Naj jim bo dano, da
gredo sami vase in se zavedo, kolikšno zlo počenjajo. To spoznanje
naj jih nagne, da se bodo odrekli nasilju in poiskali odpuščanje. Naj
človeška družina v teh viharnih časih najde resničen
in trajen mir, tisti mir, ki se more porajati samo tam, kjer se srečata
pravičnost in usmiljenje!
V Vatikanu, 8. decembra 2001
Janez
Pavel II.
|