5. Obstaja pravica obrambe pred terorizmom. Ta pravica mora - kot velja za sleherno drugo pravico - upoštevati moralna in pravna pravila glede izbire ciljev in sredstev. Pri odkrivanju krivcev morajo biti podani ustrezni dokazi. Kazenska odgovornost je namreč vedno osebna in je ni mogoče raztegniti na narode, narodnosti ali verstva (religije), ki jim pripadajo teroristi. Mednarodno sodelovanje v boju proti terorističnim dejavnostim mora zajemati tudi posebne napore na politični, diplomatski in gospodarski ravni. Na teh ravneh je treba pogumno in odločno odpravljati morebitno zatiranje in odrinjanje na rob, ki utegneta biti korenina terorističnih načrtov. Novačenje teroristov je namreč lažje v tistih družbenih okoljih, kjer teptajo pravice in kjer vse predolgo dopuščajo krivice.

Jasno je treba povedati, da krivic, ki obstajajo v svetu, nikoli ni mogoče uporabljati kot izgovor za opravičevanje terorističnih napadov. Med žrtvami radikalnega razpada reda, za kar si prizadevajo teroristi, so v prvi vrsti milijoni ljudi, ki so manj usposobljeni za to, da bi se upirali razkroju mednarodne solidarnosti. V mislih imam še posebej ljudstva dežel v razvoju, ki že sedaj živijo na robu preživetja; te bi svetovni gospodarski in politični kaos najbolj boleče prizadel. Če terorizem kot izgovor navaja, da deluje v imenu revnih, je to očitna neresnica.