Ni mogoče ubijati v imenu Boga!

6. Kdor ubija s terorističnimi dejanji, goji čustva zaničevanja do človeštva in razodeva obup glede življenja in glede prihodnosti; po takšnem gledanju je dovoljeno vse sovražiti in razrušiti. Terorist meni, da sta resnica, ki se je oklepa, ali trpljenje, ki ga prenaša, tako absolutna, da opravičujeta njegovo reakcijo, ko uničuje tudi nedolžna človeška življenja. Včasih je terorizem otrok zaslepljenega fundamentalizma, ki se poraja iz prepričanja, da lahko človek vsem drugim vsiljuje sprejem lastnega pojmovanja resnice. Toda resnice - čeprav jo sam dosežeš - ni mogoče nikoli vsiliti, saj jo človek osvoji vedno le v omejeni in nepopolni obliki. Spoštovanje vesti drugega, v kateri se zrcali božja podoba (prim. 1 Mz 1,26-27) dovoljuje le to, da drugemu resnico predložimo, potem pa je stvar njegove odgovornosti, da jo sprejme. Kdor meni, da lahko druge z nasiljem zaveže k temu, kar je po njegovem resnica, krši dostojanstvo človeka in, končno hudo žali Boga, katerega podoba je v človeku. Zato imamo pri fundamentalističnem fanatizmu opraviti z usmerjenostjo, ki radikalno nasprotuje veri v Boga. Če natančno pogledamo, terorizem zlorablja ne le človeka, ampak tudi Boga. Iz njega napravi malika, ko ga uporablja za lastne namene.