15. Ni miru brez pravičnosti, ni pravičnosti brez odpuščanja - to je v tej poslanici moje sporočilo verujočim in neverujočim, možem in ženam dobre volje, ki sta jim pri srcu blagor človeške družine in njena prihodnost.

Ni miru brez pravičnosti, ni pravičnosti brez odpuščanja - na to resnico želim spomniti tiste, ki imajo v rokah usodo človeških skupnosti, da bi se v svojih resnih in težavnih odločitvah vedno pustili voditi luči resničnega človekovega blagra in da bi vedno imeli pred očmi skupni blagor vseh.

Ni miru brez pravičnosti, ni pravičnosti brez odpuščanja - neutrudno bom ponavljal ta opomin tistim, ki iz tega ali onega razloga gojijo v sebi sovraštvo, hlepijo po maščevanju in snujejo rušenje.

Ob tem svetovnem dnevu miru naj se dviga iz srca vsakega vernika še bolj goreča molitev za sleherno žrtev terorizma, za njihove tako tragično prizadete družine in za vsa ljudstva, ki jim terorizem in vojna ne nehata povzročati ran in pretresov. Žarek luči naše molitve pa naj doseže tudi tiste, ki kar najhuje žalijo Boga in človeka s temi dejanji neusmiljenosti. Naj jim bo dano, da gredo sami vase in se zavedo, kolikšno zlo počenjajo. To spoznanje naj jih nagne, da se bodo odrekli nasilju in poiskali odpuščanje. Naj človeška družina v teh viharnih časih najde resničen in trajen mir, tisti mir, ki se more porajati samo tam, kjer se srečata pravičnost in usmiljenje!

V Vatikanu, 8. decembra 2001

Janez Pavel II.