6. Ljudje so vedno poklicani na vseh ravneh družbe delovati v kar se da tesnem sodelovanju med seboj ter pospeševati temeljne pravice vsakega človeškega bitja. Vsak ima svoje mesto v družbi in mora nositi del odgovornosti, ki mu gre pri gradnji skupne hiše, po načelu subsidiarnosti, ki so ga papeži na široko razvili (prim. Leon XIII., Rerum novarum, št. 2; Pij XI., Quadragesimo anno). Kako se s tem v zvezi ne bi mogli spomniti na prvinsko vrednoto zakona in družine, ki je temeljna celica družbe? Kadar se ne spoštujejo več temeljna načela in se pozitivni zakoni ne nanašajo več na naravni zakon je jasno, da je "postopoma vse družbeno življenje oškodovano, ogroženo in zapisano razkroju" (Veritatis splendor, št. 101). Naloga legitimne oblasti je zagotoviti dobro delovanje državnih struktur, prosojnost javne uprave, nepristranskost javne službe, pravično in pošteno uporabo javnega denarja, zavračanje izvenpravnih sredstev za pridobivanje in ohranjanje oblasti, in sicer zaradi vrednosti osebe ter objektivnih moralnih zahtev (prim. ibid.). Ugotavljamo, da so se "v preveč številnih družbah, tudi evropskih, voditelji dozdevno odrekli zahtevam politične etike, ki upošteva presežnost človeka in relativnost organizacijskih sistemov družbe. Prišel je čas, da se ti voditelji zopet enoglasno prilagodijo določenim moralnim zahtevam, ki zadevajo tako javne oblasti kot državljane" (Govor papeža JPII diplomatskemu zboru, akreditiranem pri Svetem sedežu, 15. januarja 1994, št. 8). Naši sodobniki morajo imeti možnost ponovno pridobiti zaupanje v vrednost takega političnega obnašanja, ki bo predstavljalo branik proti finančnemu in gospodarskemu totalitarizmu.