3. Danes, na dan veselja za vse,
na dan, ko toliko stvari vabi k miru in bratstvu,
sta še močnejša in sežeta še globlje klic in
prošnja
narodov, ki hrepenijo po svobodi in slogi
v razmerah zaskrbljujočega etničnega in političnega nasilja.
Danes močneje odmeva glas
tistih, ki se velikodušno trudijo,
da bi porušili pregrade strahu in napadalnosti,
in pospeševali razumevanje med ljudmi
različnega izvora, različne barve in veroizpovedi.
Danes se bolj dramatično kaže trpljenje
ljudi, ki so s svojega doma zbežali v hribe
ali iščejo pristan na obalah bližnjih držav,
ker jih tja vodi šibko upanje,
da bo njihovo življenje tam manj negotovo in bolj varno.
Bolj tesnoben je danes molk, ki je poln napetosti,
molk množice novih ubogih, ki vedno bolj raste:
mož in žena brez dela in brez doma,
otrok in dečkov in deklic, ki jih žalijo in
onečaščajo,
odraščajočih, ki jih vpletajo v vojne odraslih,
mladih žrtev mamil
ali tistih, ki jih pritegujejo varljivi miti.
Danes je božič, dan zaupanja za narode, ki so bili dolgo sprti,
a so se končno spet začeli srečevati in pogajati.
Možnosti so pogosto majhne in krhke,
pogovori so počasni in naporni,
a poživlja jih upanje,
da bodo končno dosegli soglasje,
ki bo spoštovalo pravice in dolžnosti vseh.
|