Marija in poslanstvo (misijon) Cerkve v letu rožnega venca
2. Oktobra lani sem stopil v petindvajseto leto svoje petrovske službe. Ob tej priložnosti sem napovedal obhajanje posebnega leta, ki naj bi bilo nekakšno idealno nadaljevanje svetega leta in naj bi bilo posvečeno vnovičnemu odkrivanju molitve rožnega venca, ki je tako močno vraščeno v krščansko izročilo. To leto naj bi preživljali pred očmi Nje, ki je po skrivnostnem božjem načrtu s svojim »dŕ« omogočila odrešenje človeštva in z nebes neprenehoma varuje tiste, ki se zlasti v težkih trenutkih življenja zatekajo k njej.
Želim, da bi bilo Leto rožnega venca za kristjane vseh celin lepa priložnost za to, da poglobijo v sebi čut za krščansko poklicanost. V šoli Device in v posnemanju njenega zgleda bo mogla vsaka skupnost bolje razvijati lastno 'kontemplativno in misijonsko razsežnost'.
Svetovni misijonski dan obhajamo ravno ob koncu tega posebnega marijanskega leta in bo mogel dati – če bo dobro pripravljen – močno spodbudo temu prizadevanju cerkvenega občestva. Zaupno zatekanje k Mariji z vsakdanjo molitvijo rožnega venca in s premišljevanjem skrivnosti Kristusovega življenja bo še podčrtalo zavest, da mora biti poslanstvo (misijon) Cerkve podprto predvsem z molitvijo.
Razpoloženje 'poslušanja', h kateremu navaja molitev rožnega venca, približuje vernike Mariji, ki je »vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). Vztrajno premišljevanje božje besede »nas vodi – tako bi mogli reči – k živi povezanosti z Jezusom skozi srce njegove Matere« (Rožni venec Device Marije, 2).