Cerkev naj bo bolj misijonarska: oznanjati Kristusovo obličje
5. Cerkev še v nobenem obdobju doslej ni imela tolikšnih možnosti za oznanjevanje Jezusa, kakor jih ima danes, in to prav po zaslugi razvoja sredstev obveščanja. Zato je danes poklicana k temu, da bi se prek njene še sijajnejše svetosti razodevalo obličje njenega Ženina. Zaveda se, da jo pri tem nelahkem prizadevanju podpira Marija. Od nje se Cerkev 'uči', kako naj živi svoj poklic 'device', ki je povsem predana svojemu Ženinu Jezusu Kristusu, in 'matere' mnogih otrok, ki jih preraja za nesmrtno življenje.
Pod budnim pogledom Matere raste cerkvena skupnost kot družina, ki prejema življenje iz mogočnega izlitja Duha. Pripravljena je, da se sreča z izzivi nove evangelizacije. V bratih, posebej v ubogih in potrebnih, ter v tistih, ki še vedno hodijo daleč proč od vere in od evangelija, gleda Jezusovo usmiljeno obličje. Zlasti pa Cerkev neustrašeno kliče svetu, da je Kristus »Pot, Resnica in Življenje« (Jn 14,6). Z veseljem oznanja, da »ima vesela novica svoje središče, ali bolje, svojo celotno vsebino, v osebi Jezusa Kristusa, učlovečene Besede, edinega Odrešenika sveta« (Rožni venec Device Marije, 20).
Neodložljiva naloga Cerkve je, da vzgaja in pripravlja sposobne in svete oznanjevalce evangelija. Gorečnost apostolov, zlasti za misijone med neverujočimi (»ad gentes«), ne sme splahneti. Rožni venec – če ga le v polnosti odkrijemo in ovrednotimo – je reden in rodoviten duhovni in vzgojni pripomoček pri oblikovanju božjega ljudstva za delo na širnem področju apostolskega delovanja.