Akt,  Nastop

 1  1,  3|     je svoje ime zatajil! --- K Micki. Tu je enu lepu ime. ---
 2  1,  3|   nedolžnost lohka rešila --- K Micki. Ima ta gospod eno
 3  1,  5|   Preke Lublani! --- Morebiti k tvojimu stricu. ~TULPENHEIM:
 4  2,  2|    ANŽE: Nič se ne bojte! --- K Micki. Kajne, Micka, sej
 5  2,  2|     eno veliko mizo vun ~JAKA k Micki: Ti pak prinesi ene
 6  2,  3|       dni nesrečno sturil --- K Micki. Dekle, še ti ena
 7  2,  4|       slišal --- ha --- Eden, k Micki: meni se zdi, de je
 8  2,  6|       meni vidim. ~TULPENHEIM k Micki: Kaj res vse vedó? ~
 9  2,  6|       Dober večer --- ~GLAŽEK k Tulpenheimu: Al vej? ~TULPENHEIM:
10  2,  6|      jo zaslužil. ~TULPENHEIM k Monkoju: Jest ne vejm, per
11  2,  6|       per čim smo --- ~MONKOF k Tulpenheimu: Korážen bodi!
12  2,  6|   gori usedejo, Micka, ti pak k meni --- ~TULPENHEIM: Jest
13  2,  6|          TULPENHEIM: Jest pak k Micki! ~ANŽE ga odrine:
14  2,  6|  sedel! ~JAKA: Tukej Anže --- k Tulpenheimu: oní pak kje
15  2,  6|       čez, gospod žlahtni --- k Monkofu: inu oní tukej zraven. ~
16  2,  6|      damú svetilu --- ~GLAŽEK k županu: Očka, bolši bi blo,
17  2,  6|     enimu vse meša pred očmi. K Monkofu inu Tulpenheimu.
18  2,  6|     To je enu groznu ime! --- K Jaku. Kaj mislite vaši hčeri
19  2,  6|      križ. Zdej pak priče --- K Tulpenheimu. Narpervič oní,
20  2,  7|      prov, moji gospodje! Oní k oblubam inu v svate hodijo,
21  2,  7|    Micka, tole tebi ta gospod k doti perložé. --- Kaj pak
22  2,  7|      zahvalim. ~ŠTERNFELDOVKA k Micki: Jest ti morem tudi
23  2,  7| perstan. Vidiš, kok se sveti? K Tulpenheimu. Naj ga pogledajo,
24  2,  7|       No, moj lepi Schönheim! K Tulpenheimu. Vidijo, ta
25  2,  7|  lonaj! Bog jih obvari! ~JAKA k Tulpenheimu inu Monkofu:
26  2,  7|       Lohko noč! ~GLAŽEK teče k mizi inu eno flašo pod plajš