Akt,  Nastop

 1 Per   |  MONKOF, Tulpenheimov perjatel~JAKA, župan ~MICKA, njegova hčer ~
 2  1,  1|        póle inu se deleč vidi ~Jaka, Micka ~JAKA: Lubezniva
 3  1,  1|       deleč vidi ~Jaka, Micka ~JAKA: Lubezniva Micka, povej
 4  1,  1|    kislu vinu radi ne pijete? ~JAKA: Šema! Zato, ke mi ne duší. ~
 5  1,  1|         zato ke mi ne dopade. ~JAKA: Ti šentanu dekle, zdej
 6  1,  1|         ke mi ne dopade --- - ~JAKA: Imaš spet prov. Dekle,
 7  1,  1|         Kir mi pak ne dopade. ~JAKA: Tok stúri de ti bo dopadel! ~
 8  1,  1|   MlCKA: Koku bom to sturila? ~JAKA: Lohka, če le hočeš. ~MICKA:
 9  1,  1|           on je toku grób --- ~JAKA: Kaj! Grób? --- Kaj ti je
10  1,  1|       ne morem persta ganiti. ~JAKA: Dekle, meni se vse zdi,
11  1,  1|    nikdar nič lepiga ne pove. ~JAKA: Koku to meniš? ~MICKA:
12  1,  1|   mojih licah rožce cvedó --- ~JAKA: Rožce? ~MICKA: De Kupído
13  1,  1|        inu v njega strela --- ~JAKA: Micka! --- Se čudi. ~MICKA:
14  1,  1|        koker ena smreka --- - ~JAKA: Micka! ~MICKA: De je moje
15  1,  1|        bom jest tedej lubila? ~JAKA: Micka, aku bi jest ne vedel,
16  1,  1|    MICKA: Vže prov, oča --- - ~JAKA: Tjistiga per zidi --- Gré. ~
17  1,  4|                 ČETERTI NASTOP~Jaka inu Anže ~JAKA: Pregrob
18  1,  4|  ČETERTI NASTOP~Jaka inu Anže ~JAKA: Pregrob si. Rebra jej pokajo,
19  1,  4|      jest morem, de jo štmam! ~JAKA: Nič lepiga jej ne vejš
20  1,  4|      ena roža --- ~ANŽE: Kaj? ~JAKA: Nje žvot moreš eni smreki
21  1,  4|   perglihat --- ~ANŽE: Ho-ho! ~JAKA: Kader nje oči hočeš hvalit,
22  1,  4|     rekla, de sim obnôril --- ~JAKA: Anže, jest ti povem, mojo
23  1,  4|      mi serce prov poskakuje! ~JAKA: Prov imaš! --- Ampak toku
24  1,  4|        ta norčija obnesla --- ~JAKA: Prov! --- Pridi z mano,
25  1,  4|        vže delapust naredile. ~JAKA: Pak skorej pridi! Gré v
26  2,  1|                   PERVI NASTOP~Jaka, Micka jokajoča ~JAKA: Kaj
27  2,  1|   NASTOP~Jaka, Micka jokajoča ~JAKA: Kaj si vunder mislila,
28  2,  1|    rekal, de je en tak goluf! ~JAKA: Kaj nisi vedla, de gospoda
29  2,  1|    lepe reči mi je pravil --- ~JAKA: Taki so le ti gospodje:
30  2,  1|   dekle, kader mi eden pravi: "Jaka, vi ste en mož, vi imate
31  2,  1|        me prov iz serca lubi. ~JAKA: Dekle, deset lejt bom dalej
32  2,  2|      si take norčije štimála. ~JAKA: Anže, ne bodi siten! ---
33  2,  2|       verjamem, ni mogoče --- ~JAKA: Anže, če ne boš tihu, ti
34  2,  2|    óčeš gospoda imeti, kajne? ~JAKA: Anže, boš enkrat molčal? ~
35  2,  2|   gospoda mi ne gré iz glave. ~JAKA: Jest ti svétijem, ja, de
36  2,  2|         Le mene pustite, oča! ~JAKA: Sej mo bo dosti žol, kader
37  2,  2|       Ta bo debelu gledal --- ~JAKA: Pak glej, de se ne zagovoriš,
38  2,  2|    Nesejo eno veliko mizo vun ~JAKA k Micki: Ti pak prinesi
39  2,  2|      ANŽE en malu bol tiho, de Jaka ne sliši: De te kakšni gosposki
40  2,  2|        gosposki duh ne sreča! ~JAKA stole okoli mize postavla:
41  2,  2|     Gré. ~MICKA pernese vino. ~JAKA: Sem ga postavi, Micka! ---
42  2,  3|   NASTOP~Šternfeldovka, Micka, Jaka ~ŠTERNFELDOVKA: Je vže vse
43  2,  3|         Zdej vže znajo priti. ~JAKA: Koker zašafajo, gospa žlahtna. ---
44  2,  3|  Gvišnu de ne, gospa žlahtna! ~JAKA: Jest za mojo hčer dober
45  2,  3|        bom vže na dan prišla. ~JAKA: Mi mo bomo podkríli, per
46  2,  4| poprejšni ~ANŽE: Ha-hi-hi-hi! ~JAKA: Kaj se smejaš? ~ANŽE: Ha-ha-ha! ~
47  2,  4|      so prave šeme --- ha --- ~JAKA: Si jih vidil? ~ANŽE: Vidil
48  2,  4|      bi ga komarji pikali --- ~JAKA: Ha-ha! --- Inu šribar? ~
49  2,  4|     tim drugim doli serka --- ~JAKA:Micka, zdaj le pojdi ponje! ~
50  2,  4|   ponje! ~MICKA: Tok grém --- ~JAKA: Pametna se zaderži, de
51  2,  5|              PETI NASTOP~Anže. Jaka ~JAKA: Usedva se madvá! ~
52  2,  5|        PETI NASTOP~Anže. Jaka ~JAKA: Usedva se madvá! ~ANŽE:
53  2,  5|        od smeha --- ha-ha --- ~JAKA: Le meni pusti govorit!
54  2,  5|          ANŽE: Vže prov, oča! ~JAKA: Inu nič se noter ne vtikuj! ~
55  2,  5|    besedce ne bom govoril --- ~JAKA: Pij ga en glažek, de boš
56  2,  5|      Kaj menite, da je nimam? ~JAKA: Vže vejm, pak vunder; vidiš,
57  2,  5|       figo v aržati molil --- ~JAKA: Tiho! Zdej pridejo. ~
58  2,  6|        moj oča toku vse vedó! ~JAKA: Le noter, gospodje, le
59  2,  6|        župan, Bog vas sprimi! ~JAKA: Naj se doli usedejo, gospod
60  2,  6|      Na kmetih ni drugači --- ~JAKA: To je vse prevelika čast
61  2,  6|      te lepe dekelce poznati. ~JAKA: Naj gredó! ~TULPENHEIM:
62  2,  6|       para v krajnski deželi. ~JAKA: Kaj mi oní povedó --- ~
63  2,  6|   najde, koker je vaša Micka. ~JAKA: Pak ne, de bi se oni norca
64  2,  6|      krajlica ženskiga spola! ~JAKA: Dekle, zdej šele vejm,
65  2,  6|         Tukej bom jest sedel! ~JAKA: Tukej Anže --- k Tulpenheimu:
66  2,  6|      tukej zraven. ~VSI sedé. ~JAKA vino nalije, h Glažku: Midva
67  2,  6|      de se roka ne bo tresla! ~JAKA: Me veseli, de jim duší ---
68  2,  6|        MONKOF: Z veseljam --- ~JAKA: Vsi naenkrat, inu obena
69  2,  6|      Jest sim tudi zraven --- ~JAKA inu VSI naenkrat: Na zravle
70  2,  6|   GLAŽEK: Še eno zdravico --- ~JAKA: Žénenovo, kajne! Nalije. ---
71  2,  6|     Anžéta? Se groznu čudijo. ~JAKA: Tok naj pijejo, no! ---
72  2,  6|       na zravle Anžéta! Pije. ~JAKA: Gospod šribar, naj oní
73  2,  6|        za drugim vun izsukat. ~JAKA: Žlahtni gospodje, jest
74  2,  6|      ni varnu norce briti --- ~JAKA: Anže, pameten bodi! Ti
75  2,  6|        Priče? ~GLAŽEK: Priče? ~JAKA: Meni se zdi, ja --- sicer
76  2,  6|         Tjista je vže res --- ~JAKA: Zakaj tedej óčejo odlašati? ~
77  2,  6|          Vaše ime, oča župan? ~JAKA: Jaka Zanétovec. ~GLAŽEK
78  2,  6|    Vaše ime, oča župan? ~JAKA: Jaka Zanétovec. ~GLAŽEK piše:
79  2,  6|      mislite vaši hčeri dati? ~JAKA: Ni taka reč! --- Vidite,
80  2,  6|  GLAŽEK: Zdej pak vi, oča --- ~JAKA: Vže prov --- H Glažku.
81  2,  7|        No, ste vže dokončali? ~JAKA: Še ne, ta dva gospoda nočeta
82  2,  7|      na strani: De bi krepal! ~JAKA nalije: Gospa žlahtna, naj
83  2,  7|    vedit, kajnei? Gredo ~ANŽE, JAKA, MICKA jo spremijo: Če se
84  2,  7|        lonaj! Bog jih obvari! ~JAKA k Tulpenheimu inu Monkofu: