Akt,  Nastop

 1  1,  1 |        hišo, lepe njive; živinco pak tako, de se enimu serce
 2  1,  1 |       jest te ne bom več prašal; pak vunder, Micka, Anže je le
 3  1,  1 |         vzemi ga! ~MICKA: Kir mi pak ne dopade. ~JAKA: Tok stúri
 4  1,  1 |         inu vunder sim jo lubil. Pak kaj se vže v tridesejtih
 5  1,  1 |       rad preskerbleno vidil --- Pak sej si pametna --- ti boš
 6  1,  1 |    vedela, kaj imaš sturiti. --- Pak vunder, Anže je le en zali
 7  1,  2 | zalublenu ogleduje. Zakaj sim se pak v tebe lohka zalubila, lubeznivi
 8  1,  2 |           zdej per tej priči --- Pak si tudi druge sorte fanteč:
 9  1,  3 |     morem prašat --- ~MICKA: Kaj pak neki še? ~ŠTERNFELDOVKA:
10  1,  3 |          njegov stric umerl. --- Pak naj mi dajo perstan! ~ŠTERNFELDOVKA:
11  1,  4 |       sabo govoré --- ~ANŽE: Naj pak bo --- bom vidil, koku se
12  1,  4 |        delapust naredile. ~JAKA: Pak skorej pridi! Gré v hišo. ~
13  1,  5 |      povedal? ~TULPENHEIM: Če je pak Glažek vun zbrodil? ~MONKOF:
14  1,  5 |            MONKOF: Je vže tukej; pak je v oštariji doli stopil.
15  1,  5 |          so mo prepovedali. Zdej pak na tihim kmete podpihuje
16  1,  5 |          hotel. ~TULPENHEIM: Zna pak tudi molčat? ~MONKOF: Koker
17  1,  5 |        besedami okoli nje hodil, pak jej ni mogoče blizu priti. ~
18  1,  5 |      blizu priti. ~MONKOF: Če je pak toku, tok ni drugači ---
19  1,  6 |      pervezala, vidijo; zdej naj pak z mano zašafajo. ~MONKOF:
20  1,  6 |         ulice! --- H Glažku. Oni pak kje v pšenico. --- Bi ne
21  1,  9 |          Če je mraz od zunej, je pak od znotrej gorkejši.  MONKOF:
22  1,  10|         smo ga na kant djali --- Pak sim te zadnje dejle vun
23  1,  10|         naredili? ~GLAŽEK: Zakaj pak ne? Naj premislijo da je
24  1,  11|          beštje tukej išejo? --- Pak ne, de bi hotli z mojo Micko
25  2,  1 |          bi se ti toku zavergla; pak vunder jest bi te ne mogel
26  2,  1 |        rada za nos vozi? ~MICKA: Pak je bil toku perliznen, toku
27  2,  1 |      gospodje: sladki koker med, pak tukej nič ne velájo ---
28  2,  2 |  poprejšni ~ANŽE se po gosposku, pak prov naródnu perklána: Ti
29  2,  2 |    enkrat molčal? ~ANŽE: No, tok pak ne bom nič več rekal! ---
30  2,  2 |         debelu gledal --- ~JAKA: Pak glej, de se ne zagovoriš,
31  2,  2 |       mizo vun ~JAKA k Micki: Ti pak prinesi ene dva bokala tiga
32  2,  5 |          nimam? ~JAKA: Vže vejm, pak vunder; vidiš, ne zna vsaki
33  2,  5 |        ga bil namazal. Kader boš pak kakšno prepírengo al zdražbo
34  2,  5 |        kar sim vedil, potler sim pak molčal inu sim mo figo v
35  2,  6 |         pridejo,no! ~TULPENHEIM: Pak je eden noter --- ~MONKOF:
36  2,  6 |          raztresenu najdejo. --- Pak sej ne bodo zamerili --- ~
37  2,  6 |      koker je vaša Micka. ~JAKA: Pak ne, de bi se oni norca delali! ~
38  2,  6 |          gori usedejo, Micka, ti pak k meni --- ~TULPENHEIM:
39  2,  6 |       meni --- ~TULPENHEIM: Jest pak k Micki! ~ANŽE ga odrine:
40  2,  6 |      Anže --- k Tulpenheimu: oní pak kje čez, gospod žlahtni ---
41  2,  6 |        Jest bom ta pervi, potler pak ti drugi za mano --- Juhe!
42  2,  6 |           Prov imaš, bratec! Sej pak jutri zupet pridemo. ~ANŽE:
43  2,  6 |          en glažek inu potler se pak skusimo počasi - eden za
44  2,  6 |        svinje. Po moji smerti je pak vse njé, célu moje premoženje --- ~
45  2,  6 |          bova vkup perdelala, bo pak obema slišalu --- kajne,
46  2,  6 |          roko pele ~GLAŽEK: Zdej pak vi, oča --- ~JAKA: Vže prov ---
47  2,  6 |    navajen --- Naredi križ. Zdej pak priče --- K Tulpenheimu.
48  2,  7 |         inu v svate hodijo, mene pak doma pusté od dolgiga časa
49  2,  7 |         bom za njimi prišla? --- Pak sej vedó, de brez njih ne
50  2,  7 |              ŠTERNFELDOVKA: Zdej pak, moji gospodje, bodo za
51  2,  7 |          k doti perložé. --- Kaj pak oní, Monkof? ~MONKOF: Še
52  2,  7 | Tulpenheimu inu Monkofu: Oní naj pak na županovo Micko nikoli