| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Anton Tomaž Linhart Županova Micka IntraText CT - Text |
JAKA: Pregrob si. Rebra jej pokajo, kader jo per plesi okol pasa primeš.
ANŽE: I, kaj jest morem, de jo štmam!
JAKA: Nič lepiga jej ne vejš povedat. Koker postavim, ke bi ti hotel reči, de je lepa, tok reci, de je taka koker ena roža ---
JAKA: Nje žvot moreš eni smreki perglihat ---
JAKA: Kader nje oči hočeš hvalit, toku reci, de eden noter sedi, kateri vun strela.
ANŽE: Oča, ona bo rekla, de sim obnôril ---
JAKA: Anže, jest ti povem, mojo dekle ima več pameti koker midva oba vkup. --- Ona vže vej, koku more biti. --- Toku ti zalubleni ludje v Lublani med sabo govoré ---
ANŽE: Naj pak bo --- bom vidil, koku se bom zvunej navadil. --- Ampak jest vam povem, oča, mene bo smeh silil. --- Ta reč gre vse bol od serca, kader jest rečem: "Dekle, ti meni dopadeš --- jest te štmam, de bi te ugriznel --" Šentej, oča tjistikrat mi serce prov poskakuje!
JAKA: Prov imaš! --- Ampak toku je le lublanska navada. Mojo dekle more vže vedit ---
ANŽE: Naj bo! --- Bomo vidili, koku se bo ta norčija obnesla ---
JAKA: Prov! --- Pridi z mano, bomo kaj goričuváli; sim pustil en bokal vina gori pernesti.
ANŽE: Bom zdej prišal, oča --- Bom le še pogledal, če so moji hlapci inu moje keršence vže delapust naredile.
JAKA: Pak skorej pridi! Gré v hišo.
ANŽE: Kmalu. Doli gredeoč. Šentani norci lublanski!