DEVETI NASTOP

Monkof nazaj pride

MONKOF: Bratec, če tvojga zdihvanja ne bo skorej konc, ti bom damú zdirjal!

TULPENHEIM: Ne bodi norc! Ti bi meni pravo berso napravil --- - Jest sim z dekletom govoril; v eni uri se imava tam na prélazi znajti ---

MONKOF: Mene zebe, de se ves tresem. Nisim navajen ponoči okoli krivoritit. --- Huš, huš! Kaj za en veter od Kamenka doli piše!

TULPENHEIM: Sram te bodi! Ti se zaderžiš, koker de bi osemdeset lejt star bil. Kader se vasvat gré, se ne smej gledat, kaj je za enu vreme, de bi raven beseda v ustih zmerznila. Če je mraz od zunej, je pak od znotrej gorkejši.

MONKOF: Prov imaš! Ampak bodi ti jest inu jest bom ti ---

TULPENHEIM: Meniš? --- Obriši se, bratec!