DESETI NASTOP

Glažek inu ti poprejšni

GLAŽEK: Naj ne zamerijo, gospodje, morebiti sim prezgodej prišal. --- Jest sim noter v pšenico zlezil, koker so zašafali. --- Komej doli počenem, kar slišim od deleč en šum. --- Jest gledam, poslušam --- - Perderli so naenkrat štirje fantje z velikimi preklami. --- Meni se vse zdi, de nič dobriga ne mislijo ---

TULPENHEIM: Koráža vela!

GLAŽEK: Tim ludem ni vupat, naj meni verjamejo.

MONKOF: Huš --- huš --- huš --- Gori inu doli hodi. Jih kaj zebe, Glažek?

GLAŽEK: En malu --- en malu ---

MONKOF: Le en malu? Tok naj dajo plajš meni; mene zlo zebe.

GLAŽEK: Za božjo volo jih prosim, nikar! --- Moja sukna je od zád --- -

MONKOF mo vzame plajš po sili inu se noter zavije. Se vidi, de sukna tih zadnih dejlov nima inu de so ti predni dejli le z eno belo žnoro vkup spahneni: Kaj, hudiča, je to za ena sukna? Vsi se smejajo.

GLAŽEK: Po rankim oném --- - ke smo ga na kant djali --- Pak sim te zadnje dejle vun vzel inu sim en par hlač z njih naredil ---

MONKOF: Kaj oní, oní, gospod doktar, so en par hlač naredili?

GLAŽEK: Zakaj pak ne? Naj premislijo da je vse drago. --- Vinu je vže po petici. --- De se le kakšen sold peršpara, dober je! Zakaj vučenost, vidijo, se per sedajnih časih ne plača.

TULPENHEIM: Tiho! Nikar tak šum ne delejte! --- Mi moremo od te hiše proč iti toku dolgu, de ura pride.

GLAŽEK: Jest bom še en malu dušo pervezal, če ne bodo zamerili ---

TULPENHEIM: De le uro ne zamudé!

GLAŽEK: Nič naj se ne bojé! Jest imam vže uro v glavi!

Gredo