DRUGI AKT

PERVI NASTOP

Jaka, Micka jokajoča

JAKA: Kaj si vunder mislila, za božjo volo, de si se hotla skrivé omožit? Tvojga očeta toku režálit? --- Ali sim te kedaj silil, Anžéta jemati? --- - No, Micka, nikar se ne jokaj! Nikar se ne jokaj! Sej jest le govorim, vidiš! --- Jest sim ti vže odpustil --- - Ti si vunder le moja Micka --- Žol bi meni bilu, ke bi se ti toku zavergla; pak vunder jest bi te ne mogel sovražit --- Se sam joka. No, Micka, obriši se, de te Anže ne bo jokat vidil.

MICKA: Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf!

JAKA: Kaj nisi vedla, de gospoda nas kmete le rada za nos vozi?

MICKA: Pak je bil toku perliznen, toku se je znal sukat okoli mene, take lepe reči mi je pravil ---

JAKA: Taki so le ti gospodje: sladki koker med, pak tukej nič ne velájo --- na serce pokazajoč. Vidiš, dekle, kader mi eden pravi: "Jaka, vi ste en mož, vi imate to narlepši žito, per vas se en dober glažek vina pje," inu toku naprej, tok jest mislim: beštja, ti lažeš, inu mo dalej ne vupam, koker ga vidim --- Ampak pustimo to reč. --- Nič ne marej, Micka; mi mo bomo vže oči zbrisali! --- - On bo še nate mislil. --- Eno tako lepo vdovo imeti inu še druge dekleta zalezuvati, to je vunder preveč, to! --- Jest bi skorej lušt imel, vse tri prov dobru skópat. --- Kaj neki Anže dela, de toku dolgu ne pride? --- Sej boš dobra z njim, kader pride, kajne, Micka?

MICKA: Kokupak, prov dobra! --- Jest vidim zdej, de on dobro z mano misli inu de me prov iz serca lubi.

JAKA: Dekle, deset lejt bom dalej živel, čeje to res!