KOS IN BREZEN

Kos prepeva, gnezdo znaša,

  brezen lep iz mlaja gre,

nasmehljaje kosa vpraša:

 "Pôješ tako zgodaj že?"

'Kdo bo branil kosu peti?

  Ženil se je včeraj brat,

jutri mislim svojo vzeti,

  ravno vabim, bodi svat!'

"Vse prezgodaj ti ropočeš,

  veš, da zdaj iz mlaja grem?"

'Mlaja, ščipa, kakor hočeš,

  da se ženim, to le vem.'

Dobre volje uka, raja,

  štirje godci mu pojó,

vprašal po vremen bi mlaja?

  Saj že vjólice cvetó.

Brezen ščipa se prevrne,

  goni megle, burjo da,

hrib, dotine sneg pogrne,

  mraza umíra vjólica.

Krajca brezen mim pridrsne:

  "Kaj t je, kos? Ne poješ več?"

'Eh, kaj! -- Brat mi včeraj zmrzne,

  danes pa je moja preč!'

Kamor tvoja slá ti kaže,

  preveč nagel ne smeš bit;

stara pratka nam ne laže:

  brezen ima rep zavit.