MOJ SPOMENIK

Kdo rojen prihodnjih

  bo meni verjel,

da v letih nerodnih

 okrogle sem pel?

Ne žvenka ne cvenka,

  pa bati se nič,

živi se brez plenka

  o petju ko tič.

Kar mat je učila,

  me mika zapét,

kar starka zložila,

  jo lično posnet.

Redila me Sava,

  Ljubljansko poljé,

navdale Trigláva

  me snéžne kopé.

Vršáca Parnása

  zgolj svojega znam,

inakega glása

  iz gosli ne dam.

Latinske, helénske,

  tevtónske učim,

za pevke slovénske

  živim in gorim.

Ne hčere ne sina

  po meni ne bo,

dovolj je spomina:

  me pesmi pojó.