bold = Main text
Part grey = Comment text
1 SemDolgo| sem upu, strahu dal;~srcé je prazno, srečno ni,~nazaj
2 Pesmi | nji hrepeni srcé,~kak mu je veselje tuje,~kak od sreče
3 Pesmi | Padala nebeška mana~Izraelcam je v pušavi;~zginila je, ak
4 Pesmi | Izraelcam je v pušavi;~zginila je, ak pobrana~ni bila ob uri
5 Pesmi | Roža, rosa ino mana~naša je mladost, dekleta!~Svétjem,
6 Pesmi | Obraz mili~tvoj posili~mi je vedno pred očmi;~zdihujoče~
7 Pesmi | Ura bije,~k oknu ni je,~kaj sirota čém storít'! ~
8 Pesmi | bilo veselo,~ko se zate je unelo,~naj ne bo prihodnje
9 Pesmi | SILA SPOMINA~Drug ti je v skrbno nastavljene mreže~
10 Pesmi | še nekaj te vežé,~kaj de je, komej med nama se ve. ~
11 Pesmi | prs tvojih sneg. ~Život je tak, roké, nogé~so, kakršne
12 Pesmi | Lepota, ljubeznivost vsa~je, kakršna je préd bila.~Al
13 Pesmi | ljubeznivost vsa~je, kakršna je préd bila.~Al vérvat' v
14 Pesmi | glorija,~ki vera da jo, je prešla. ~En sam pogled je
15 Pesmi | je prešla. ~En sam pogled je vzel jo preč,~nazaj ne bo
16 Pesmi | vzel jo preč,~nazaj ne bo je níkdar več. ~Ak bi živela
17 Pesmi | la, ne boš naprej. ~Srcé je moje bilo oltar,~préd bogstvo
18 Pesmi | zemlji varno hódi,~moj up je šel po vodi,~mi drug te
19 Pesmi | šel po vodi,~mi drug te je prevzel. ~Pri Bogi sem obljubil,~
20 Pesmi | široka cesta~peljala me je v mesta,~kjer lepe deklice;~
21 Pesmi | valovam se zročimo,~kak je čistó morjé!~Kaj njemu upat'
22 Pesmi | zemlji srečno hódi;~moj up je šel po vodi,~le jadrajmo
23 Pesmi | z drevesam. ~Učeni stan je zaničván,~skrbi in hude
24 Pesmi | cesar dá pol hleba,~in kar je treba. ~Doma povsod, doma
25 Pesmi | solzice briše. ~Le eni ljubici je zvest,~ti ljubci čast se
26 Pesmi | svet,~brate vse,~kar nas je~sinóv sloveče matere! ~V
27 Pesmi | ga treši gróm;~prost, ko je bil očakov,~naprej naj bo
28 Pesmi | žlahtne rožice;~ni take je mladenke,~ko naše je krvi
29 Pesmi | take je mladenke,~ko naše je krvi dekle;~naj sinóv~zarod
30 Pesmi | živí~vsak, kar nas dobrih je ljudi! ~
31 Pesmi | zvezde sestríce,~mu mesec je brat;~ni dano mu tice~si
32 Pesmi | Čedna postava bila ti je dana,~bistri je um ti z
33 Pesmi | bila ti je dana,~bistri je um ti z bogastvam bil dan;~
34 Pesmi | sanjah prijetnih te zibal je up;~jezo si sreče občutil
35 Pesmi | strup. ~Deklica druzga moža je objela,~ki od ljubezni do
36 Pesmi | trešla v bogastvo nesreče je strela,~kranjski v obupu
37 Pesmi | doma prsti;~ena se tebi je želja spolnila:~v zemlji
38 Pesmi | kakor tiček poletim." ~"Ak je blizo tista cesta,~moraš
39 Pesmi | stregla prav ne boš." ~"Judnja je ko satan zvita,~kadar boš
40 Pesmi | sej te ljubim le samó;~kje je še železna cesta,~koj mi
41 Pesmi | ZAPUŠENA~Je za druzega dekleta~zdaj
42 Pesmi | Bog te obvar! ~De srcé, ki je gorelo~le za té, življenje
43 Pesmi | níkdar več ne bo veselo,~kaj je tebi tega mar;~Bog te obvar! ~
44 Pesmi | NEZAKONSKA MATI~Káj pa je tebe treba biló,~dete ljubó,
45 Pesmi | mano kazáli so. ~On, ki je sám bil ljúbi moj,~on, ki
46 Pesmi | sám bil ljúbi moj,~on, ki je právi óča tvoj;~šel je po
47 Pesmi | ki je právi óča tvoj;~šel je po svéti, Bóg vé kám;~tebe
48 Pesmi | vé kám;~tebe in mene ga je srám! ~Káj pa je tebe treba
49 Pesmi | mene ga je srám! ~Káj pa je tebe treba biló;~dete ljubó,
50 Pesmi | ljubó, dete lepó!~Al te je tréba biló, al ne,~vender
51 Pesmi | sem prestála, pozábljeno je. ~On, ki ptíce pod nebam
52 Pesmi | sréčne, veséle dni!~Al te je tréba biló, al ne,~védno
53 Pesmi | óčeš poét in ti pretežkó~je v prsih nosít' al pekel,
54 Balade | dokler se napoči zor.~To je zvedel óča stari,~stari
55 Balade | lepo hčerko, ~in svaril jo je rekoč:~"Ako boš pri okni
56 Balade | spavala s teboj." ~Hčerka je odgovorila~te besede mu,
57 Balade | pepelnično jutro,~te besede je govoril~v jezi svoji tisto
58 Balade | njo mi ti omožil,~oh, to je narveči húdo!" ~
59 Balade | Bog ti žívi teto staro.~Je v šestnajstem, mislim, léti~
60 Balade | roža deklic,~čast dežele je domače;~nje poglédi, svítle
61 Balade | Lep junak srcé bil vnel je~gospodične zlo košate;~ki
62 Balade | kristijane,~res junakam je sramota,~de jih še obklada
63 Balade | turjaški, de verjamem,~dé je take res svetlobe~turško
64 Balade | rajske;~vseh lepot bila je sonce,~ki so tisti čas sijale. ~
65 Balade | dopade,~v grad turjaški je ne pelje,~na svoj grad domú
66 Balade | bila se naučila~vseh resnic je vere prave,~jo je krstil,
67 Balade | resnic je vere prave,~jo je krstil, potlej njiju~je
68 Balade | je krstil, potlej njiju~je poročil grajski pater. ~
69 Balade | malokdej gre med ljudi. ~Prišel je spet sabotni dan,~ki ne
70 Balade | govori: ~"Od séje meni slábo je,~pustite, ljubi óča! me,~
71 Balade | Ko v grajski dívnjak je prišla,~judovska lepa deklica,~
72 Balade | rgrave;ce stisnil, jo objel,~je govoriti tak začel: ~"De
73 Balade | vzeti me ne smeš." ~In šla je žalostna domú,~tožíla milemu
74 Balade | vere, nje rodú. ~Al večkrat je nazaj prišla;~nje vera trden
75 Balade | prišla;~nje vera trden jez je bila;~ljubezni nje ni ustavila. ~
76 Balade | ZDRAVILO LJUBEZNI~Je ljubemu ljubca, lepote cvet,~
77 Balade | zvest,~se noč in dan jokal je mescov šest. ~Se milo je
78 Balade | je mescov šest. ~Se milo je jokal, je milo zdihvál,~
79 Balade | šest. ~Se milo je jokal, je milo zdihvál,~grob njeni
80 Balade | milo zdihvál,~grob njeni je vsak dan obiskoval.~Ga mati
81 Balade | ujce tri.~Brat prvi kupec je, on kupe zlatá,~na mero
82 Balade | prebiva drugi brat,~tvoj drugi je ujec učen opat. ~Opat in
83 Balade | Moj tretji brat vojskni je poglavar,~spet pridi nazaj,
84 Balade | dolgo ugovarjal, branil je,~ni ubranil se prošnjam
85 Balade | mesta do mesta s seboj ga je vzel,~ga prosil in silil,
86 Balade | Okoli mu deleč pokazal je svet,~povsod je dosti videl
87 Balade | pokazal je svet,~povsod je dosti videl deklet. ~Bogate
88 Balade | dosti videl deklet. ~Bogate je videl, umne, lepé;~pozabil
89 Balade | klošter, kjer materni brat,~je ujec njegovi učen opat. ~
90 Balade | se bolečin!" ~Na vójsko je šel, se s&rgrave;čno bojvál,~
91 Balade | čno bojvál,~časti ni, mir je tamkej iskál. ~In préd,
92 Balade | poslan. ~List č&rgrave;no je zapečaten bil,~"O, mati!
93 Balade | bil,~"O, mati! tvoj sin je mir dobil!" ~
94 Balade | Od kod tak dolg' odláši?"~Je kralja Miroslava roj~pred
95 Balade | vnesel bil ga v boj,~al zdrav je, kar se ločil,~ni pisal,
96 Balade | Lenora gór' in dóli vse~je vrste oprašála;~al zanj
97 Balade | al zanj ne ve noben, kar je~jih vojska dám poslala.~
98 Balade | dám poslala.~Armada komej je odšla,~Lenora v&rgrave;že
99 Balade | se!" zdihuje;~"O káj ti je, o ljuba hči!"--~jo s&rgrave;
100 Balade | objemúje.~"O mati, mati! preč je, preč!~Za celi svet ne maram
101 Balade | očenaš molive!~Vse dobro je, kar Bog stori.~de usmili
102 Balade | prosive."~"O mati, mati! laž je tó!~Bog storil meni je hudó!~
103 Balade | laž je tó!~Bog storil meni je hudó!~Kogá sem primolila?~
104 Balade | O mati, mati! preč je, preč!~Zgubljena sem, zgubljena!~
105 Balade | nevesta." -- ~"O, mati! káj je sveti raj,~káj je pekel,
106 Balade | mati! káj je sveti raj,~káj je pekel, o mati!~Le z njim,
107 Balade | mati!~Le z njim, le z njim je sveti raj,~pekel brez njega,
108 Balade | vasi góri pok, pok, pok~je od podkvá bobnelo;~zrožljal
109 Balade | podkvá bobnelo;~zrožljal je s konja mož visok~na klóp
110 Balade | pozno konj p&rgrave;nesel je?~Sem čula, sem jokála,~bridkosti
111 Balade | prinesel bom nevesto." ~"Kje je tvoj dom, kje postljica?~
112 Balade | dom, kje postljica?~Kakóvo je oboje?"~"O, deleč sta in
113 Balade | že postljica postlana,~je svatovšina zbrana." -- ~
114 Balade | Lenora brž planila je,~na kónja je zletela,~s
115 Balade | brž planila je,~na kónja je zletela,~s prebelimi rokami
116 Balade | jézdjo jadrno!~Jih strah je tebe tudi?"~"Me ni, mrtvih
117 Balade | podkev iskre kuje. ~Kar je pod luno, oh, kako,~kako
118 Balade | pod luno, oh, kako,~kako je vse bežalo!~Nad njima z
119 Balade | njima z zvezdami nebo,~kako je tó dirjálo! --~"Te strah
120 Balade | pade koža preč,~lej! smrt je z uro stala,~kosó v rokáh
121 Balade | in zgine.~In jok in stok je nad zemljó,~in jok in stok
122 Balade | nad zemljó,~in jok in stok je bil pod njo. ~Lenora tam
123 Balade | Lenora tam v trepéti~jenjvála je živeti.~Pod bledo luno se
124 Balade | Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla,~narlepši
125 Balade | svetla,~narlepši iz deklic je Urška bila. ~Mnogtére device,
126 Balade | device, mnogtére ženice~oko je na skrivnem solzé preliválo,~
127 Balade | preliválo,~ker Urški srcé se je ljubega vdalo;~al ljubih
128 Balade | ljubega vdalo;~al ljubih bilo je nji vedno premalo.~Kar slišala
129 Balade | Kar slišala moških okrog je slovét',~skušála jih v mreže
130 Balade | skušála jih v mreže razpete je ujet'. ~Je znala obljúbit',
131 Balade | mreže razpete je ujet'. ~Je znala obljúbit', je znalá
132 Balade | ujet'. ~Je znala obljúbit', je znalá odreči,~in biti priljudna,
133 Balade | prijetna;~modrij in zvijač je bila vseh umetna;~možake
134 Balade | bila vseh umetna;~možake je dolgo vodila za nos,~ga
135 Balade | stakne nazadnje, ki bil ji je kos. ~Na Starem so trgu
136 Balade | z mladenči vesele;~bila je kraljica njih Urška brhka,~
137 Balade | približuje;~že sedem odbila je ura in čez, ~ko jela ravnát'
138 Balade | čez, ~ko jela ravnát' se je Urška na ples. ~Al, ker
139 Balade | de čákala tebe sem, res je, ni šala --~zatorej le hitro
140 Balade | Podal ji mladenič prelepi je róko,~in urno ta dvá sta
141 Balade | úrno, le úrno, ker pozno je že!" ~"Ah, majhno postojva,
142 Balade | PREKOP~Bil nékdaj je mlad pevec; ne bógat al
143 Balade | pevec; ne bógat al sloveč,~je zložil dókaj pesem, od ljubice
144 Balade | prevzetne deklice,~ki niso je oméčle njegove pesmi vse. ~
145 Balade | njegove pesmi vse. ~Pomlad se je zbudila, se veselí je svet;~
146 Balade | se je zbudila, se veselí je svet;~al tebe pevec vabi '
147 Balade | človek zvedel, kaj mislil je tačas,~so usta omolčale,
148 Balade | so usta omolčale, oblédil je obraz. ~Ko najdejo ga, prazna
149 Balade | več ne róji kri. --~Kdo mu je kriv bil smrti, se prašajo
150 Balade | znabiti se doma;~o, komej je verjeti, de je tak vsmiljena! ~
151 Balade | o, komej je verjeti, de je tak vsmiljena! ~Kaj mašnik
152 Balade | Severa se moži. ~Zvečer jo je poročil, do polnoči svatvál;~
153 Balade | svatvál;~o polnoči vesel je 'z vesele družbe vstal;~
154 Balade | sám bil vsm&rgrave;til, je zdéj prepir zato, ~al rabeljnam
155 Balade | gnil?"~Odkópan pevec ležal je zjutraj vrh zemljé,~pokópat
156 Balade | pogrébci vanj vpirajo oči. ~De je lepó, bi sodil, visoko čelo,
157 Balade | očmi.~še bije, še čutiti je ravno tak gorkó,~ko, de
158 Balade | kdo zadnji v to jamo dján je bil,~gotovo bil svetnik
159 Balade | bil,~gotovo bil svetnik je, ker ni ves v gróbu zgnil.~
160 Balade | v gróbu zgnil.~Stal tam je kamen, kterga nihče préd
161 Balade | tak govori, ~de Dobrosláv je pevec bil tjékej pokopan,~
162 Balade | ki pel v tak milih glasih je od ljubezni ran,~pel v tak
163 Balade | nemile ljubice. ~Al, ko si je zvolila mladenča druzega,~
164 Balade | ne smeh. ~Vnemár naprej je živel, manj svet, ko razujzdán,~
165 Balade | svet, ko razujzdán,~umrl je nespovédan, in ne v svet'
166 Balade | bít'. ~"To pevčovo srcé je," star mož tam govori,~"
167 Balade | ki jih zaprte v prsih je nosil dókaj let. ~Mi mu
168 Balade | srcé so, ležalo noč in dan~je tam pod jasnim nebam, ko
169 Balade | od čistega ognja~po morji je varno veslal več let. ~Enkrat
170 Balade | zanjo srcé ti gori." ~O, res je, de bi tako ne bilo!~vse
171 Balade | pred seboj beži. ~Zgubljen je, vtopljen, se bojim;~kdor
172 Balade | ŽENSKA ZVESTOBA~Bil godec je mlad, in lep, in vesel,~
173 Balade | in lep, in vesel,~lepó je godel, sladkó je pel. ~Bilo
174 Balade | vesel,~lepó je godel, sladkó je pel. ~Bilo ni godú, svatóvšne,
175 Balade | ostati, se ne možit'. ~Prišel je v grad mlad, lep kancelir,~
176 Balade | lep kancelir,~sto zlatih je služil dvakrat štir. ~Lohka
177 Balade | dan? ~Priljudna in lepa je njega hči;~al ona zvestó
178 Balade | Bil vel'ki šmaren prišel je spet,~prišel god Micike,
179 Balade | rože deklet. ~Bil čas se je Micki prikupít',~zagódnico
180 Balade | prikupít',~zagódnico čas ji je bil naredít'. ~Pod oknam
181 Balade | Na goslih póčila struna je,~godec! ni dobro znamenje. ~
182 Balade | dobro znamenje. ~Zarotil se je, se je zaklel,~de strune
183 Balade | znamenje. ~Zarotil se je, se je zaklel,~de strune druge
184 Balade | šmaren preblečena~gospa je Micika v cerkev prišla. ~----- ~"
185 Balade | ga le boli srcé;~de več je na gosli napeti ne sme. ~
186 Balade | pomágat' zna. ~Spet gosli je godec v róke vzel,~na tri
187 Balade | godec v róke vzel,~na tri je strune gosti začel. ~Preteklo
188 Balade | Preteklo bilo let dvoje še ni,~je boljši godel na strune tri, ~
189 Balade | na strune tri, ~ko znal je préd gosti na vse štir,~
190 Balade | gosti na vse štir,~in več je zaslužil kot mladi kanclir. ~
191 Balade | z veselga godú~šel dobre je volje godec domú. ~Na pragu
192 Balade | sok neslan." ~Bil godec je mehkega srcá,~mošnjico polno
193 Balade | deklici da. ~Za dar svoj on je nepókoj prejel,~za ubogo
194 Balade | prejel,~za ubogo deklico se je vnel. ~In dolgo ni zastonj
195 Balade | dolgo ni zastonj zdihoval,~je kmalo objemal jo in kušovál. ~
196 Balade | z njo poročit'. ~Ta čas je končal bil vojsko mir,~spušen
197 Balade | vojsko mir,~spušen na odlog je bil mušketir. ~Pred dvema
198 Balade | Pred dvema letama bil je ujet,~posíli v soldate bil
199 Balade | ujet,~posíli v soldate bil je vzet. ~Jokále so milo njene
200 Balade | gori. ~V nedeljo spet bil je pod lipo ples. ~"Kaj vidiš
201 Balade | Kaj vidiš tam? godec! ali je res, ~de stara ljubezen
202 Balade | ravno mimo njega,~na goslih je struna póčila. ~Zarotil
203 Balade | struna póčila. ~Zarotil se je, se je zaklel,~de níkdar
204 Balade | póčila. ~Zarotil se je, se je zaklel,~de níkdar več druge
205 Balade | ga le boli srcé,~de več je na gosli napeti ne sme. ~
206 Balade | se dolgo ni kesal,~na dve je spet kmalo gosti znal. ~
207 Balade | bili bi vabíli ga. ~In bil je spet v gradu god gospe,~
208 Balade | stara dvajset let;~al vender je dobro poznala svet. ~Iz
209 Balade | zna,~kak treba se trúdit' je za moža. ~Zvestoba je brati
210 Balade | trúdit' je za moža. ~Zvestoba je brati v godca očeh,~ki ni
211 Balade | brati v godca očeh,~ki ni je najdel pri ljubicah dveh. ~
212 Balade | velíke gostí,~bila omožila je mlajša se hči. ~Prišel je
213 Balade | je mlajša se hči. ~Prišel je bil v grad marsiktéri svat,~
214 Balade | marsiktéri svat,~iz mesta prišel je nevestni brat. ~šampanjca
215 Balade | pili, veseli bili,~odbila je ura polnočí. ~Bil godec
216 Balade | polnočí. ~Bil godec zagodel je kotiljón,~vsi prašajo, kje
217 Balade | kotiljón,~vsi prašajo, kje je mladi baron? ~Vsi prašajo,
218 Balade | prašajo, kaj se mu zgodílo je?~ker ní ga, de bi on vodil
219 Balade | ena odleti. ~Zarótil se je, se je zaklel,~de druge
220 Balade | odleti. ~Zarótil se je, se je zaklel,~de druge ne bóde
221 Balade | Tri leta so preč, zdravnik je čas,~razjásnil se spet je
222 Balade | je čas,~razjásnil se spet je godca obraz; ~on, ko Paganín
223 Balade | godca obraz; ~on, ko Paganín je navadil se,~de godel na
224 Balade | de godel na eno struno je. ~Na eno je struno godel
225 Balade | na eno struno je. ~Na eno je struno godel vesel,~in zraven
226 Balade | zraven od svojih ljubic je pel. ~In pel je takó od
227 Balade | svojih ljubic je pel. ~In pel je takó od žén in deklet,~de
228 Balade | nobeno več,~dal eno jim hvalo je godec sloveč: ~"De óne samé
229 Balade | debéloglávec,~tódokljúnast kos je svoje~pesmi pustil, lepši
230 Balade | ni posvaril,~le posvaril je pušavca:~"Pusti péti mojga
231 Balade | sem mu grlo stváril. ~Pel je v sužnosti železni~Jeremíj
232 Balade | žalost globoko;~pesem svojo je visoko~Salomon pel od ljubezni. ~
233 Razli | sramota ino mojga~mirú je smrt mi zrasla. ~Dve sami
234 Razli | naš šele začne se, pomlád je drugód žé;~v drági slovénski
235 Razli | čóln pogubejo;~Lélj bíl naš je krmár, drúgi je bíl Palinúr.~
236 Razli | bíl naš je krmár, drúgi je bíl Palinúr.~Tí nam otél
237 Razli | ti nebá poezíje,~slédnji je bil ti domač jezik omíkan,
238 Razli | Stári Rimlján kar svetá je gospód, kár Grecija módra,~
239 Razli | Pisar ~"Lej, v knjigah njih je tol'kanj ljuljke tuje~med
240 Razli | čisto slavšno zasejane,~de je noben purist več ne izruje;~
241 Razli | nič razide;~kar v bukvah je natisnjen'ga, upije,~to,
242 Razli | ušesa naše rade;~nam utile je zrno, dulce pleva." ~Učenec ~"
243 Razli | Pisar ~"Od mene pesem vsaka je prekleta;~ki nima prav slovenskega
244 Razli | šestkrat se srcé unáme,~je šega, de kdor pride préd,
245 Razli | Pisar ~"Balade pét' je mlatva prazne slame,~je
246 Razli | je mlatva prazne slame,~je reč pohújšljiva in zapeljiva;~
247 Razli | kdor ne verjame.~Romanca je s tragedijo škodljiva,~teh
248 Razli | Poj rajši to, kar treba je pri hiši,~za hleve treba,
249 Razli | hiši,~za hleve treba, treba je na polji,~poj to, kar kmet
250 Razli | stavi. ~Prišla lepote rajske je devica,~de videl bi ne bil
251 Razli | gosti,~ko nji podobna stala je pred mano,~ki je od nje
252 Razli | podobna stala je pred mano,~ki je od nje na zadnji petek v
253 Razli | sem sladkosti,~dokler, de je srcé dobilo rano,~ki peče
254 Razli | nikjer zdravila. ~Ne omečé je lica obledene,~ne pesem
255 Razli | stati, pade,~nevarno gledat' je dekleta mlade. ~Zatorej,
256 Razli | mlade. ~Zatorej, kómur mar je próstost zlata,~cvetečih
257 Razli | osule,~le redko upa sonce je sijalo,~viharjov jeze so
258 Razli | Veselja dókaj strup njegov je umoril:~sem zvedel, de vest
259 Razli | djanje~svet zaničvati se je zagovoril,~ljubezen zvésto
260 Razli | sanje!~zbežale ste, ko se je dan zazóril.~Modrost, pravičnost,
261 Razli | sapi sreče,~komur sovražna je, zastonj obrača,~kak veter
262 Razli | vleče,~kogar v zibéli vid'la je berača,~de le petica da
263 Razli | videt', grji videti napake,~je srcu rane vsekalo krvave;~
264 Razli | GLOSA~"Slep je, kdor se s petjam vkvarja,~
265 Razli | Homeri,~prosil reva dni je stare;~mraz Ovidja v Pontu
266 Razli | kákošne Parnasa pota --~slep je, kdor se s petjam vkvarja. ~
267 Razli | káj nam Tasov~treba pevcov je prijetnih?~slišim od butic
268 Razli | moj mu osle kaže. ~Lani je slepar starino~še prodajal,
269 Razli | Koder se nebo razpenja,~grad je pevca brez vratarja,~v njem
270 Zabav | PEVCAM DUHOVNIH PESEM~Rés je duhóvna, in rés pésem ní
271 Zabav | KREMPELJNU~Nísi je v glávo dobíl, si dobíl
272 Zabav | mánjši in časten manj ród je slovénski,~lákota sláve,
273 Zabav | pésem káže dovolj, kak je naš óče kroták. ~
274 Gazele | GAZELE~1 ~Pesem moja je posoda tvojega imena,~mojega
275 Gazele | 3 ~Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim,~v
276 Gazele | Prebivál'ša mojga stenam, mirni je samoti znano,~tudi nepokóju
277 Gazele | le sama ti si kriva, ak je v temu kaj krivice:~dokler
278 Gazele | šinkovce in druge tice.~Al je moč na prvi prostor jo v
279 Gazele | čast skazáti, ako v njih je ni kraljice?~Préd dekleta
280 Gazele | oznani -- čas hiti.~Zdéj je Hanibal pri Kanah, premagavec
281 Gazele | Deklica prevzetna! zmisli, kak je kratek vsaki cvet,~de začne
282 Gazele | tercjalke porekó, de jih je vdihnil zlódi.~Jaz pa tebi
283 Sonetj | Metúlum se Avgustu brani,~kaj je do zdéj Ljubljana doživela; ~
284 Sonetj | doživela; ~kak vere bramba je bila dežela,~kako pri Sisku
285 Sonetj | vam nesreče,~kakóvi revež je, ki ga presune~'z oči nebeških
286 Sonetj | zarja ga rumena,~tak zemlja je v ljubezni vsa zgubljena,~
287 Sonetj | gospodične! ~Al dragi taka moč je čezme dana,~de pričo nje
288 Sonetj | zmoti vdane~oči: bilo dekle je nizko ena,~bila je druga
289 Sonetj | dekle je nizko ena,~bila je druga njíj visoka žena,~
290 Sonetj | manj' imel sestríco,~bila je veči Veneri enaka. ~ ~Kupído!
291 Sonetj | siromak Petrarka. ~Dovolj je let mi že napredla Parka;~
292 Sonetj | napredla Parka;~kogá mi je prinesla pevska žila?~Nobena
293 Sonetj | vinam bom skrbi oblake. ~ ~Je od vesel'ga časa teklo leto,~
294 Sonetj | Bétlehemu angelcov hozana~je oznanila, de je noč končana,~
295 Sonetj | angelcov hozana~je oznanila, de je noč končana,~dvakrat devetsto
296 Sonetj | triintrideseto. ~Bil vel'ki teden je; v saboto sveto,~ko vabi
297 Sonetj | nesrečnega imena;~tam meni je gorje bilo rojeno~od dveh
298 Sonetj | očetov čistega plamena. ~Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,~
299 Sonetj | razsvetljeno,~v srcé mi padla iskra je ognjena,~ki ugásnit' se
300 Sonetn | prihodnja v prednje koncu je začeta;~enak je pevec vencu
301 Sonetn | prednje koncu je začeta;~enak je pevec vencu poezije: ~vse
302 Sonetn | more;~enak sem pevcu, ki je Leonore~pel Estijanke imenitne
303 Sonetn | so molčale,~ki mu mračila je mladosti zore,~ki v upu
304 Sonetn | v prsih skriva.~Srcé mi je postalo vrt in njiva,~kjer
305 Sonetn | čiste,~kalí, kar žlahtnega je, žene zale,~ko, ki budi
306 Sonetn | so, kar, Samo!~tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo~
307 Sonetn | pólje célo. ~Sijalo sonce je podobe zale,~pogléda tvoj'
308 Sonetn | ga polastile. ~Ko v veži je Orest Diane mile~zadóbil
309 Sonetn | bilo blisk nagel upanje je célo,~ki lé temnejši noč
310 Sonetn | poezije jasne!~Lej, torej je bledó njih cvetje velo! ~ ~
311 Sonetn | cvetje velo! ~ ~Lej! torej je bledó njih cvetje velo,~
312 Sonetn | Le nji teme kraljestvo je pokorno,~samó njo bógajo
313 Sonetn | zatirale jih sile. ~Lej! torej je bledó njih cvetje velo,~
314 Sonetn | hvala~se nje, ki mati božja je postala,~kar znal, je vedno
315 Sonetn | božja je postala,~kar znal, je vedno molil 'z misli prave. ~
316 Sonetn | Ko znébil duh se trupla je težave,~legenda pravi, de
317 Sonetn | težave,~legenda pravi, de je roža zala~'z njegovega srcá
318 Sonetn | ugásnila smrt moč plamena,~je 'z s&rgrave;ca zrastel venec,
319 Sonetn | imena! ~ ~Sanjalo se mi je, de v svetem raji~bila sva
320 Sonetn | tam brez zapopadka:~bila je preč življenja doba kratka,~
321 Sonetn | sestra mlaji,~pred vama je bila dni prejšnjih pratka,~
322 Sonetn | sladka,~kako slovela ktera je od vaji. ~tam na tehtnico
323 Sonetn | svoje,~visoko moja skled'ca je zletela. ~Pridjála čednosti
324 Sonetn | Velíka, Togenburg! bila je mera~trpljenja tvoj'ga;
325 Sonetn | ognjenim. ~De bi ne žalil je v vednem trepéti,~bežim
326 Sonetn | življenja noč ne sveti. ~ ~Bilo je, Mojzes! tebi naročeno,~
327 Sonetn | zaželeno;~povrnjena veselja je zamuda,~in plačane so pota
328 Sonetn | ljubeznivost tvojo in lepoto,~je moj poklic, in sámo opravilo,~
329 Sonetn | noči in dni samoto~mi dano je obilno povračilo. ~ ~Na
330 Sonetn | ne razžali,~de nenevarna je stvarem na sveti. ~Ne bojte
331 Sonetn | tí z nočjo obdani. ~Bil je tvoj god, glasnó so strune
332 Sonetn | ne sili več bolnika. ~Ko je viharjov sila prevelika,~
333 Sonetn | nezrečene; ~mi pred očmi je v nartemnejšem kóti~pogled
334 Zabavl | to se praša. ~Po pameti je taka sodba naša:~ak je od
335 Zabavl | pameti je taka sodba naša:~ak je od kashe kaša bolj'ga žita,~
336 Zabavl | Babiloni,~ko bil jim Bog je govorico zmédil. ~ ~Apel
337 Nesrec | delavno ročico~za doto, ki je nima miljonarka,~bi bil
338 Nesrec | Takó mladenča gledati je gnalo~naključje zdanjih
339 Nesrec | napoti~prihodnosti bilo je zagrinjalo. ~Zvedrila se
340 Nesrec | zagrinjalo. ~Zvedrila se je noč, zija nasproti~življenja
341 Nesrec | moč gromeča; ~ak hitre ne, je smrti svest počasne,~bolj
342 Nesrec | zmanjka, in ugasne. ~ ~Komur je sreče dar bila klofuta,~
343 Nesrec | sreče dar bila klofuta,~kdor je prišel, ko jaz, pri nji
344 Nesrec | potrebnih Pluta. ~Kjer hodi, mu je s trnjam pot posuta,~kjer
345 Nesrec | usta so bokala,~podplat je koža čez in čez postala,~
346 Nesrec | čez postala,~ne stráši več je t&rgrave;njovka bodeča. ~
347 Nesrec | mi in sklepi,~in okamnélo je srcé prežívo,~duha so ukrótili
348 Nesrec | nadlog oklepi; ~strah zbežal je, z njim upanje goljfivo;~
349 Nesrec | Dolgost življenja našega je kratka.~Kaj znancov je zasula
350 Nesrec | našega je kratka.~Kaj znancov je zasula že lopata!~Odprte
351 Krst | milo;~ločitvi od njega mi je hladilo,~bila je lek ljubezni
352 Krst | njega mi je hladilo,~bila je lek ljubezni stari rani. ~
353 Krst | svet' oznani,~kak kratko je veselih dni število,~de
354 Krst | veselih dni število,~de srečen je le tá, kdor z Bogomilo~up
355 Krst(1) | Valhunus in Veldungus imenovan, je bil koroški vájvoda in poseben
356 Krst(1) | Kajtimár (Chetimarus) si je veliko prizadjál kršansko
357 Krst | ne stavi; ~končano njino je in marsiktéro~življenje,
358 Krst | kako strašná slepota je človeka! ~Ko niso meč, sekira
359 Krst | se ukloníti noče;~temná je noč, in stresa grom oblake; ~
360 Krst | koče,~le majhen prostor je tje do gošave;~to noč nam
361 Krst | gošave;~to noč nam jo doseči je mogoče. ~Narvéč sveta otrokam
362 Krst | bogovi,~manj strašna noč je v črne zemlje krili,~ko
363 Krst | močjo objame. ~Tud' on se je zanesel na njih spanje,~
364 Krst | spanje,~prelesti mislil je ozidje grada,~in ponevedama
365 Krst | njih kdo sope,~ki jim bila je vera čez vse draga. ~Ko
366 Krst | lice~njega, ki kriv moritve je velike. ~
367 Krst | KRST~Mož in oblakov vojsko je obojno~končala temna noč,
368 Krst | podoba tvoja? --~To noč je jenjal vojske šum vunajni,~
369 Krst | prsih boja;~le hujši se je zbudil črv nekdajni,~ak
370 Krst | kranjska nima lepš'ga kraja,~ko je z okolšno ta, podoba raja. ~
371 Krst | na otoki~podoba bóginje je stala Žive,~ki so zročeni
372 Krst | ko devica,~sloveča Hero je bila v Abidi,~nedolžnost
373 Krst | priliznjena mladenčov govorica~je ne napihne, ji srcá ne spridi.~
374 Krst | ne spridi.~Spolníla komej je šestnájsto leto;~srcé mladó
375 Krst | mladi,~zadene ga, ko se je nármanj nadja,~iz nje oči
376 Krst | strela,~plamén nepogasljiv je v njemu vnela. ~O blagor,
377 Krst | blagor, Črtomir! ti vneta~je deklica od tvojega pogléda,~
378 Krst | pogléda,~kak od zamáknjenja je vsa prevzeta,~kak gleda
379 Krst | srečo popisuje,~ki célo leto je cvetla obema:~kak Črtomir
380 Krst | bolečine. ~Že, Črtomir! je treba se ločiti,~ne slišiš,
381 Krst | trobenta poje?~Pripodil s sabo je Valjhun srditi~požigat božje
382 Krst | Kak težka, bridka ura je slovesa!~Stojé po licah
383 Krst | ak bi, de jo doseči móč je, sodil;~al preveliko trumo
384 Krst | sodil;~al preveliko trumo je čez Dravo~po Kokri doli
385 Krst | božje~goré; -- čas, Črtomir! je vzet' orožje. ~In šel je
386 Krst | je vzet' orožje. ~In šel je boj bojvat brez upa zmage,~
387 Krst | upa zmage,~in skazal se je korenine prave,~kjer suče
388 Krst | predrzno róko ustavi --~bila je lepa, Bogomila! tvoja~podoba,
389 Krst | tvoja~podoba, ki speljala ga je 'z boja. ~Enkrat videt'
390 Krst | veselja mesto;~al srečno je prestala časov silo,~al
391 Krst | gomilo,~al premagávec mu je vzel nevesto,~al živa, al
392 Krst | al živa, al m&rgrave;tva je, zvedet' móre,~ločiti préd
393 Krst | ozéra,~čoln vstavi, kjer je gosta senc temnica. ~Ker
394 Krst | lakota ga grudi,~junaku, kar je v torbici, ponudi. ~Želi
395 Krst | al gleda svetlo sonce, je še živa,~al so obvárvale
396 Krst | ce moje, Bogomila!~Skrbí je konec, žalosti, nesreče,~
397 Krst | zapustila vero krivo,~de je bežala ta, k' ob sonci slana, ~
398 Krst | sonci slana, ~de dal krstit' je óča glavo sivo,~soseska
399 Krst | óča glavo sivo,~soseska je Marije službi vdana~v dnu
400 Krst | sem samotnem kraji,~ko te je ladja nesla preč od mene,~
401 Krst | sklenila z vami;~učil ljudi je mož bogaboječi,~duhovni
402 Krst | nami:~kako nas vstvaril vse je Bog narveči,~kak greh prišel
403 Krst | kak greh prišel na svet je po Adámi,~kak se je božji
404 Krst | svet je po Adámi,~kak se je božji sin zato učlovečil,~
405 Krst | kjer vijó viharji jezni,~je skušnje kraj, de so naš
406 Krst | nobenega pogube. ~De ustvaril je ljudi vse za nebesa,~kjer
407 Krst | najno v glavi,~me mož, ki je ta uk učil, doide;~prijazno
408 Krst | pozdravi,~pove, de préd je štet bil med druide,~de
409 Krst | druide,~de preobrnil se je k veri pravi,~de v naše
410 Krst | poroki;~kar védet' treba je, zloži po vrsti,~ker sva
411 Krst | rgrave;sti. ~Al ena skrb me je morila vedno,~de tí med
412 Krst | ga zakrije!'~In čudno te je tisto noč ohranil,~ko ni
413 Krst | in sprave,~ne branim se je vere Bogomile,~vem, de malike,
414 Krst | mir njegovi,~le kratka pot je skoz življenje dana;~al
415 Krst | skoz življenje dana;~al je za majhen čas se združit'
416 Krst | odpovedala se zvezi naji; -- ~je uslišana bila molitev moja. --~
417 Krst | kdor dela mojim, tvojim je enake~predrznil v časa se
418 Krst | žen marsiktéra! ~Tvoj pot je v Oglej, de položil nate~
419 Krst | bogate~te žetve, ne zamúdi je nobene,~le hitro v Oglej,
420 Krst | jaz upat' sreče,~ki vedno je in bo sovražna meni:~dosegel
421 Krst | končal življenje v vojski je zgubljeni,~odšla je mati
422 Krst | vojski je zgubljeni,~odšla je mati komej sponam ječe,~
423 Krst | sladka,~al, kak sladkost bila je njena kratka! ~V deželi
424 Krst | nam ne napoči,~pomóril meč je vse tovarše moje,~beg je
425 Krst | je vse tovarše moje,~beg je moj up, gójzd je moj dom
426 Krst | moje,~beg je moj up, gójzd je moj dom pričjóči.~Nespametna
427 Krst | nad njim se odklenilo,~de je na sveti, komej si verjame,~
428 Krst | ta pogled prevzame. ~Ko je minul, kar misli, de bo
429 Krst | posveti krst, se zamúdi, ~voda je blizo, in duhovni tudi." ~
430 Krst | So na kolenah, kar jih je okoli,~se od veselja svet'
431 Krst | veselja svet' obraz device,~ki je bila podpora vere krive,~
432 Krst | bila podpora vere krive,~je opravljála službo bóg'nje
433 Krst | preganja zmot oblake. --~Domú je Bogomila šla k očeti,~nič
434 Krst(4) | Tassilo), parski vájvoda, je Valjhúna, ki so ga bili
435 Krst(4) | nazaj pripeljal, in jim ga je zopet vsilil. Poglej Valvazorja
|