Part

 1 Pesmi |       njih solzice,~ki ljubezen jih rodi; ~od željá kako zdihuje,~
 2 Pesmi |  nebeška luč oči. ~Ak hočeš, de jih sence~pomoril mraz ne bo;~
 3 Pesmi |     kadar mogočni gospodar~drvi jih semtertje vihar. ~Oblak
 4 Pesmi |        zbadajo pesmice moje,~ki jih od njene nesreče sem pel. ~
 5 Pesmi |      švigniti čez. ~Ne pozabíti jih, so te prosili~drugi, ne
 6 Pesmi |   zdrobé~njih roké~si spone, ki jih še težé! ~Edinost, sreča,
 7 Balade|      res junakam je sramota,~de jih še obklada jarem.~Meč opaši,
 8 Balade|        zanj ne ve noben, kar je~jih vojska dám poslala.~Armada
 9 Balade|   svetlo!~Mrliči jézdjo jadrno!~Jih strah je tebe tudi?"~"Me
10 Balade|      drvijo;~švrk! s tanko šibo jih vsmodí,~zapahi odletijo,~
11 Balade|       okrog je slovét',~skušála jih v mreže razpete je ujet'. ~
12 Balade|       ni dolgo nje volja bila. ~Jih dókaj jo prosi, al vsakmu
13 Balade|         mu branijo trohnet',~ki jih zaprte v prsih je nosil
14 Balade|         prebira svoje strune~in jih raznih pesem vadi. ~Kosa,
15 Razli |       zameri, uide,~zakaj bi se jih moje žnablo balo?" ~Pisar ~"
16 Zabav |      Kastelic? ~Prodajat' misli jih namest čebelic. ~
17 Gazele|        na prste~pri kofeti, kar jih nisem, kar sem ljubil jih,
18 Gazele|       jih nisem, kar sem ljubil jih, device;~al poslušaj mojo
19 Gazele|       tak pevec teh gazelic, al jih bereš tí, al ne,~al pri
20 Gazele|  pozneje, sam ne ve. ~ ~7 ~Kdor jih bere, vsak drugači pesmi
21 Gazele|         al tercjalke porekó, de jih je vdihnil zlódi.~Jaz pa
22 Sonetj|        naših imenitne dela,~kar jih nekdanjih časov zgodba hrani:~
23 Sonetj|       ljub'ga svoj'ga, zapušena~jih zemlja celo noč z veseljam
24 Sonetn|    božicam prijetne,~ki bi bila jih oživela, hvale. ~Bile so
25 Sonetn|         nemško govorít' umetne,~jih boté, ker s Parnasa so očetne~
26 Sonetn|         ce,~obdajale so utrjene jih skale. ~ ~Obdajale so utrjene
27 Sonetn|             Obdajale so utrjene jih skale,~ko nekdaj Orfejovih
28 Sonetn|      časi,~ker vredne dela niso jih budile,~omólknili so pesem
29 Sonetn|         sladki glási. ~Kar niso jih zatrle časov sile,~kar raste
30 Sonetn|   Parnasi,~izdíhljeji, solzé so jih redile. ~ ~Izdíhljeji, solzé
31 Sonetn|            Izdíhljeji, solzé so jih redile~s Parnasa mojga rožice
32 Sonetn|   ostale,~ur témnih so zatirale jih sile. ~ ~Ur témnih so zatirale
33 Sonetn|           Ur témnih so zatirale jih sile~vse pevca dni, ki té
34 Sonetn|     žene;~al, ak v gredice vrta jih zelene~kdo presadí, cvetejo
35 Sonetn| pogrešvále,~Obdajale so utrjene jih skale,~Viharjov jeznih mrzle
36 Sonetn| domačije. ~Izdíhljeji, solzé so jih redile,~Jim moč so dale
37 Sonetn| nevesélo,~Ur témnih so zatirale jih sile. ~Lej! torej je bledó
38 Sonetn|       brez té, kí pali,~de luna jih ko sonce ne razžali,~de
39 Sonetn|           Ne bojte pesem se, ki jih prepeva~tvoj pevec, tí,
40 Sonetn|        ljubi, tvoja mati!~in ki jih pel do zadnjega bo dneva. ~
41 Sonetn|    strani lévi. ~Pogled ta bolj jih ko goreči lévi,~in ko strahovi
42 Nesrec|        ak preiše~vse kraje, kar jih strop pokriva néba; ~šele
43 Krst  |          Devetkrat veči množ'ca jih obsuje,~in zveste straže
44 Krst  |      niso meč, sekira in lopata~jih mogle, lakota nepremagljiva~
45 Krst  |      klanje:~Valjhun tam s celo jih močjo objame. ~Tud' on se
46 Krst  |         tí med njimi si, ki Bog jih č&rgrave;ti;~večkrat sem
47 Krst  |       želela!~Al zmisli ran, ki jih Valjhuna meči~so stórili,
48 Krst  |      postave;~al zdaj ovrgle so jih vojske sile. ~Ak sklene
49 Krst  |        te žene,~ko si pogubljal jih, oteti brate,~duhovnega
50 Krst  |     bodo znani božji jim obéti,~jih oznanvat pojdi v slovenske
51 Krst  |     Trojice.~So na kolenah, kar jih je okoli,~se od veselja