bold = Main text
Part grey = Comment text
1 SemDolgo| Sem dolgo upal in se bal,~slovó sem upu, strahu
2 Pesmi | STRUNAM~Strune! milo se glasite,~milo, pesmica!
3 Pesmi | hvalo~rade pele zanapréj,~ak se ne usmili kmalo,~mórte utíhnit'
4 Pesmi | ob uri pravi. ~Kak lepó se rosa bliska,~dókler jutra
5 Pesmi | Fante zbiraš si prevzetna,~se šopiriš, ker si zala;~varji,
6 Pesmi | varji, de priletna~samka se ne boš jokala! ~
7 Pesmi | vidi,~ko nebeške zvezdice;~se prikaži,~al sovraži~me srcé,
8 Pesmi | z róko migni,~ak bojiš se govorít'! --~Ura bije,~k
9 Pesmi | PROŠNJA~Po drugih se oziraj,~ne morem ti branít';~
10 Pesmi | v gojzdi tice,~ne ljubi se jim pét'. ~Ne letajo čebele,~
11 Pesmi | šumé;~clo ribice veséle~se klavrno držé. ~Žaluje vsaka
12 Pesmi | deklica!~ak dálej sonca skriva~se luč rumenega: ~več rož ne
13 Pesmi | tvojo čast nesó; ~saj name se oziraj,~ak nočeš me ljubít';~
14 Pesmi | smem, si ukazala,~belih rok se dotaknít';~zvédla, deklica
15 Pesmi | Moram de, si ukazala,~tebe se povsod ognít';~zvédla, deklica
16 Pesmi | deklica bi zala!~ak bi moglo se zgodít'. ~Al srcé mi drugo
17 Pesmi | ni préd bilo veselo,~ko se zate je unelo,~naj ne bo
18 Pesmi | prihodnje dni! ~Vrnil bo se prejšnji čas;~hodil pota
19 Pesmi | kaj de je, komej med nama se ve. ~Marsikdej se govorica
20 Pesmi | med nama se ve. ~Marsikdej se govorica ti zmeša,~ko me
21 Pesmi | sama sediš,~vsili v spomin se ti pevec brez upa,~stari
22 Pesmi | zapoje,~sreče v ljubezni se baha vesel,~v srcu te zbadajo
23 Pesmi | Trdna med nama vzdiguje se stena~'z brezna globóc'ga
24 Pesmi | cvetéjo, ko so préd cvetle. ~Se usta smejajo ko préd,~sladkost
25 Pesmi | zmotila nista me. ~Spet so se jadra bele~od južnih sap
26 Pesmi | jadra spet napnimo,~valovam se zročimo,~kak je čistó morjé!~
27 Pesmi | ne grom valov mornarja,~se smrti ne boji.~Spomin v
28 Pesmi | Junaka vabi boj, ne bo~se trudil on a peresam,~in
29 Pesmi | je zvest,~ti ljubci čast se pravi,~ta gre z njim v boj
30 Pesmi | sprava~k nam naj nazaj se vrnejo;~otrók, kar ima Slava,~
31 Pesmi | sovražnikov! ~Mladenči, zdaj se pije~zdravljica vaša, vi
32 Pesmi | zase vzdignimo,~ki smo zato se zbrat'li,~ker dobro v srcu
33 Pesmi | VODNIKA~V Arabje pušavi~se tiček rodi;~v odljudni gošavi~
34 Pesmi | in on ne za njo;~v samoti se stara,~mu leta tekó. ~Narslajši
35 Pesmi | nabira~neutruden vse dni,~se ubada, se upira,~za smrt
36 Pesmi | neutruden vse dni,~se ubada, se upira,~za smrt le skrbi. ~
37 Pesmi | pride smrt bela,~na nji se sežge. ~Ven plane 'z plamena,~
38 Pesmi | Fenis na dan. ~Tak pevec se trudi,~samoten živi,~se
39 Pesmi | se trudi,~samoten živi,~se v slavi, ko zgrudi~ga smrt,
40 Pesmi | bratec, Andrej!~Vince zlató se v kozarcih nam smeja, ~v
41 Pesmi | si, kak išejo dnarje,~kak se le uklanjajo zlatmu bogú;~
42 Pesmi | prinesli ji z doma prsti;~ena se tebi je želja spolnila:~
43 Pesmi | trčimo, bratje! še vince se smeja,~dolgo Smoletov spomin
44 Pesmi | OD ŽELEZNE CESTE~"Bliža se železna cesta,~nje se, ljubca!
45 Pesmi | Bliža se železna cesta,~nje se, ljubca! veselim;~iz Ljubljane
46 Pesmi | tuje mesta,~bom peljala se s teboj." ~"Sam se po železni
47 Pesmi | peljala se s teboj." ~"Sam se po železni cesti~vozil bom
48 Pesmi | boš bos." ~"Jaz popeljem se tje v Brno,~snubit Judnje
49 Pesmi | bom zapiral,~bal ne bom se zanjo nič;~nje obresti bom
50 Pesmi | krst." ~"Ak kaj tacga se napravi,~boš počakal, ljubček
51 Pesmi | me,~mati nad mano jokáli se;~moji se mene sram'váli
52 Pesmi | nad mano jokáli se;~moji se mene sram'váli so,~túji
53 Pesmi | ljúbim te. ~Meni nebó odprto se zdi,~kadar se v tvóje ozrem
54 Pesmi | nebó odprto se zdi,~kadar se v tvóje ozrem oči,~kadar
55 Pesmi | kadar prijázno nasméjaš se,~kár sem prestála, pozábljeno
56 Pesmi | al pekel, al nebó!~Stanu~se svójega spómni, t&rgrave;
57 Balade | marsiktéro noč,~z deklico se pogovarjat,~dokler se napoči
58 Balade | deklico se pogovarjat,~dokler se napoči zor.~To je zvedel
59 Balade | popolnama na suho;~stari óča se bo praskal,~gledalá bo mati
60 Balade | ti za mano?~Ne prepiram se z nobenim,~de bi peljal
61 Balade | de bi pismo~ženitvanjsko se pisalo.~Dohtar, ti jezični
62 Balade | šestnajstem, mislim, léti~se možiti še prekmalo;~de te
63 Balade | spremijo domače. ~Tje h gospódi se približa~pevec razglašene
64 Balade | šege in navade;~ko bila se naučila~vseh resnic je vere
65 Balade | v cerkev hodijo,~po trgi se sprehajajo,~po ljubih se
66 Balade | se sprehajajo,~po ljubih se ozirajo. ~Rodú Abrahamóvga
67 Balade | v dívnjak grem sprehajat se. ~Tam lepe rožice cvetó,~
68 Balade | cvetó,~vesele tičice pojó,~se plašne srnice pasó." ~Ko
69 Balade | obljubi ostati ji zvest,~se noč in dan jokal je mescov
70 Balade | dan jokal je mescov šest. ~Se milo je jokal, je milo zdihvál,~
71 Balade | srebrá.~Od mesta do mesta se vozi vesel~po svetu, on
72 Balade | seboj te bo vzel. ~Podaj se k njemu, preglédej svet,~
73 Balade | podobo njé. ~Al, ak ne znebiš se srčnih ran,~nazaj spet pridi
74 Balade | bodo mir; ~al, ak ne znebiš se srčnih ran,~nazaj spet pridi
75 Balade | preteče let' in dan,~na vojaki se znébil boš srčnih ran." ~
76 Balade | znébil boš srčnih ran." ~Se dolgo ugovarjal, branil
77 Balade | ugovarjal, branil je,~ni ubranil se prošnjam matere. ~Prijazno
78 Balade | kupec mu róko poda,~ne zdi se mu škoda zlatá, ne srebrá ~
79 Balade | zdihuje, in toči solzé. ~Poda se v klošter, kjer materni
80 Balade | nobeden srcá ozdravit' ne ve. ~Se pósti, uči se, in moli brevir,~
81 Balade | ozdravit' ne ve. ~Se pósti, uči se, in moli brevir,~nazaj se
82 Balade | se, in moli brevir,~nazaj se ne vrne v srcé mu mir. ~
83 Balade | zdihuje in toči solzé. ~"Se k tretjemu ujcu podéj, moj
84 Balade | moj sin!~de srčnih znebiš se bolečin!" ~Na vójsko je
85 Balade | bolečin!" ~Na vójsko je šel, se s&rgrave;čno bojvál,~časti
86 Balade | Iz nemškega)~Lenora, ko se zazorí,~iz strašnih sanj
87 Balade | zazorí,~iz strašnih sanj se spláši:~"Zvest nis', al
88 Balade | v boj,~al zdrav je, kar se ločil,~ni pisal, ne poročil. ~
89 Balade | ni pisal, ne poročil. ~Se kralj in cesarica sta~že
90 Balade | trudna dolzega~med sabo se umiríla;~in trum se šum,
91 Balade | sabo se umiríla;~in trum se šum, in vriš, in vrisk,~
92 Balade | šum, in vriš, in vrisk,~se turški boben sliš' in pisk,~
93 Balade | odšla,~Lenora v&rgrave;že se na tla,~lase si črne ruje,~
94 Balade | tla,~lase si črne ruje,~se grozno togotuje. ~K nji
95 Balade | skrbna prileti:~"Bog vsmíli se!" zdihuje;~"O káj ti je,
96 Balade | kar Bog stori.~de usmili se, prosive."~"O mati, mati!
97 Balade | prav pozna,~de rad otrók se usmili;~bo ugásnila bridkost
98 Balade | de pravo vero zdaj tají,~se drugi prikupíti.~Iz misel
99 Balade | bridkosti daj,~in spomni se na sveti raj,~kjer duša
100 Balade | božje sklepe togotí~predrzno se neznane:~si rani prsi in
101 Balade | zvesta si ti, ljubca! mi,~se smejaš al zdihuješ?"~"O
102 Balade | cepta, poteka čas,~ne smem se dalj muditi.~Podpaši, vrzi
103 Balade | vrzi ročnama~na vranca zad se, ljubica!~Z nevesto danes
104 Balade | Ljubca! bo,~podpaši, vrzi se srčnó;~že postljica postlana,~
105 Balade | zletela,~s prebelimi rokami se~preljub'ga poprijela;~in
106 Balade | udri, klop, klop, klop~se urno spústita v kolop,~de
107 Balade | bilje godrnjajo.~Lej, bliža se pogrebcov trop,~o, čuden
108 Balade | pogrebcov trop,~o, čuden vidi se pokop!~Glasovi so enaki~
109 Balade | zakon naju zveže,~potem se z mano vleže!" -- ~Zdéj
110 Balade | kolesa,~temnó pri luni vidi se,~trop jasen brez telesa.~"
111 Balade | budi!" -- ~"Petelin, poje, se mi zdi,~poteka čas mi tukaj! --~
112 Balade | sapa me skeli,~brž vranec se zasukaj! --~Končala pot,
113 Balade | pot, končala sva!~Odgrinja se ti postljica!~Ko blisk leté
114 Balade | neznane!~lej! s kónjika se plajš zdrobi,~ko capice
115 Balade | Razbija vranec, spenja se, ~plamén od njega šine,~
116 Balade | Lenoro ubogo vse,~vse udere se in zgine.~In jok in stok
117 Balade | je živeti.~Pod bledo luno se nad njo~duhovi so sklenili,~
118 Balade | srcé!~Prah z Bogam kregat' se ne sme!~Odšla si trupla
119 Balade | si trupla sili,~Bog duše se usmili!" -- ~
120 Balade | preliválo,~ker Urški srcé se je ljubega vdalo;~al ljubih
121 Balade | vsakmu odreče,~prešerna se brani in ples odlašuje,~
122 Balade | zmišljuje,~že sonce zahaja, se mrak približuje;~že sedem
123 Balade | in čez, ~ko jela ravnát' se je Urška na ples. ~Al, ker
124 Balade | Urška na ples. ~Al, ker se ozira, plesavca si zbira,~
125 Balade | oči. ~To videt', mladenič se Urški približa:~"Al hótla
126 Balade | kjer Donava bistri pridruži se Savi,~od tvoje lepote zaslišal
127 Balade | pripravljen na raj!" ~To reče in se ji globoko prikloni,~sladkó
128 Balade | prikloni,~sladkó mu nasmeja se Uršika zala:~"Nobene stopinjice
129 Balade | bila bi brez trupla okrog se vrtela,~ne vidi se, kdaj
130 Balade | okrog se vrtela,~ne vidi se, kdaj de pod noga udar',~
131 Balade | glas!" ~So brž pridrvili se črni oblaki,~zasliši na
132 Balade | oblaki,~zasliši na nebu se strašno gromenje,~zasliši
133 Balade | gromenje,~zasliši vetrov se sovražno vršenje,~zasliši
134 Balade | zdaj tebi gorje! ~"Ne boj se, ti Urška! le hitro mi stópi,~
135 Balade | le hitro mi stópi,~ne boj se," ji reče, "ne boj se gromenja,~
136 Balade | boj se," ji reče, "ne boj se gromenja,~ne boj se potokov
137 Balade | boj se gromenja,~ne boj se potokov ti mojih šumenja,~
138 Balade | ti mojih šumenja,~ne boj se vetrov mi prijaznih vršenja;~
139 Balade | preljubi plesavec!~de jaz se oddahnem, de noga počije."~"
140 Balade | Turčije,~kjer v Donavo Sava se bistra izlije;~valovi šumeči
141 Balade | To reče, hitreje sta se zasukála,~in dalje in dalje
142 Balade | spustila,~na bregu Ljubljance se trikrat zavila,~plesáje
143 Balade | njegove pesmi vse. ~Pomlad se je zbudila, se veselí je
144 Balade | Pomlad se je zbudila, se veselí je svet;~al tebe
145 Balade | al ne piješ studencov, se mrzlice bojiš? ~V kogá si
146 Balade | Kdo mu je kriv bil smrti, se prašajo ljudje;~nobeden
147 Balade | Skrivéj po pevcu joka znabiti se doma;~o, komej je verjeti,
148 Balade | prelepa gospodična Severa se moži. ~Zvečer jo je poročil,
149 Balade | prepir. ~Pred njim odpró se vrata, ven pevec prihiti:~"
150 Balade | me zagrebli vi?~Ker sem se sám bil vsm&rgrave;til,
151 Balade | bledgá mladenča prikaže se na dan.~Kopači ostrmijo,
152 Balade | od déleč preti,~ak kaki se morski som privali,~ak káko
153 Balade | veslal več let. ~Enkrat se valovi morjá razdelé,~prikažejo '
154 Balade | razdelé,~prikažejo 'z njih se dekleta lepé,~do pasa morske
155 Balade | pasa morske dekleta nagé. ~Se kopljejo, smejajo, tak pojó:~"
156 Balade | drugemú čákat' mraz,~bi drugi se ne ogibal nas. ~Nocoj bi
157 Balade | zvestó. ~Fant s celo močjo se v veslo upre,~ni mar skalovja
158 Balade | mu, viharjov ne,~nič več se na zvezdo ne ozre. ~Naprej
159 Balade | Zgubljen je, vtopljen, se bojim;~kdor ljubi brez upa,
160 Balade | za njo,~le njemu prijazno se smeja oko. ~In kar mu obetate
161 Balade | óča scer stavi ljubezni se v bran;~al óča bo spróšen,
162 Balade | godčova bit';~al samka ostati, se ne možit'. ~Prišel je v
163 Balade | rokó. ~Al v kratkem času se zgodi,~de cele mesce ga
164 Balade | mestu ni. ~Novica pravi se na glas,~de hodi k županu
165 Balade | Micike, rože deklet. ~Bil čas se je Micki prikupít',~zagódnico
166 Balade | dobro znamenje. ~Zarotil se je, se je zaklel,~de strune
167 Balade | znamenje. ~Zarotil se je, se je zaklel,~de strune druge
168 Balade | boš še žaloval,~kak dolgo se pred ljudmi sramoval? ~Pomisli,
169 Balade | Zakaj si bogate lotil se?~Snubačov ima na zbiranje." ~
170 Balade | prejel,~za ubogo deklico se je vnel. ~In dolgo ni zastonj
171 Balade | vedno zvesta bit';~in on se pred pustam z njo poročit'. ~
172 Balade | ljubezen ne zarijovi,~devetkrat se vrne, ponovi? ~Zakaj se
173 Balade | se vrne, ponovi? ~Zakaj se tak jezno obrača t' oko?~
174 Balade | struna póčila. ~Zarotil se je, se je zaklel,~de níkdar
175 Balade | póčila. ~Zarotil se je, se je zaklel,~de níkdar več
176 Balade | napeti ne sme. ~Po struni se dolgo ni kesal,~na dve je
177 Balade | gospodičen svojih zna,~kak treba se trúdit' je za moža. ~Zvestoba
178 Balade | streže mu, kak prilizuje se;~"O, godec! nastavlja ti
179 Balade | ti limanice." ~In preden se vnamejo zvezde nočí,~že
180 Balade | bila omožila je mlajša se hči. ~Prišel je bil v grad
181 Balade | baron? ~Vsi prašajo, kaj se mu zgodílo je?~ker ní ga,
182 Balade | strun ena odleti. ~Zarótil se je, se je zaklel,~de druge
183 Balade | odleti. ~Zarótil se je, se je zaklel,~de druge ne bóde
184 Balade | zdravnik je čas,~razjásnil se spet je godca obraz; ~on,
185 Balade | on, ko Paganín je navadil se,~de godel na eno struno
186 Balade | deklet,~de nič nobeni ne sme se verjet'. ~Zaljubil se ni
187 Balade | sme se verjet'. ~Zaljubil se ni v nobeno več,~dal eno
188 Balade | lepši poje,~podučit' ne da se slavec!" ~Al Bog slavca
189 Razli | Tájati léd naš šele začne se, pomlád je drugód žé;~v
190 Razli | Bógam zročmo ga valóvam;~ní se navádil popréd breznov se,
191 Razli | se navádil popréd breznov se, skál ogibát'.~Zvézde, ki
192 Razli | suhé nam prijátljam očí, ko se spómnimo tebe,~ino predrágih
193 Razli | dokáj vnúkam obéta sadú.~Náj se učenóst in imé, část tvója,
194 Razli | ta v prozi, úni v verzih se slepari --~jaz tudi v trop --
195 Razli | jaz tudi v trop -- ki se poti in trudi,~ledino orje
196 Razli | ledino orje naše poezije --~se vriniti želim, se mi ne
197 Razli | poezije --~se vriniti želim, se mi ne čudi.~Prijatelj! úči
198 Razli | pisarije:~kakó in kaj ušeč se Kranjcam poje,~odkrij mi
199 Razli | veljati v našem trópi,~besed se tujih boj, ko hud'ga vraga,~
200 Razli | rovte! v vas me iti mika:~al se bojim, pri róvtarji, pri
201 Razli | priletele;~brez truda večno se ne da živeti.~Besede zrášene,
202 Razli | zine,~in pravo ti vezánje se odkrije.~Tam púl'jo besedí
203 Razli | odkrije.~Tam púl'jo besedí se korenine;~k tem déni konce:
204 Razli | tuje; -- razodéni,~al saj se bóde teh poslužit' smelo?" ~
205 Razli | pisarjam pomagálo,~ak bo se vse drugači govorilo;~samí
206 Razli | ne zameri, uide,~zakaj bi se jih moje žnablo balo?" ~
207 Razli | balo?" ~Pisar ~"To govori se, kar na jezik pride,~pogovor,
208 Razli | bije,~ko zjutrejna megla se v nič razide;~kar v bukvah
209 Razli | pojejo in balade,~tragedija se tudi nam obeta,~sonete slišim
210 Razli | čebelice zasrane,~de bi se té med nami zamorile,~tragedije
211 Razli | nedelje~do druge šestkrat se srcé unáme,~je šega, de
212 Razli | repo varje,~kak prideluje se krompir narbolji;~kako odpravljajo
213 Razli | narbolji;~kako odpravljajo se ovcam garje,~pregánjajo
214 Razli | ne opravi, ~pri temu, ki se t&rgrave;dno v bran ji stavi. ~
215 Razli | mene,~obup topi srcé, ker se ne usmili. --~Tako, kdor
216 Razli | ljubezni dur' in vrata,~skoz té se naša pamet premaguje.~Kdor
217 Razli | malo,~še tega rož'ce so se koj osule,~le redko upa
218 Razli | dobro djanje~svet zaničvati se je zagovoril,~ljubezen zvésto
219 Razli | kratke sanje!~zbežale ste, ko se je dan zazóril.~Modrost,
220 Razli | prestanih škode,~in ran, ki so se komej zacelile,~dokler,
221 Razli | GLOSA~"Slep je, kdor se s petjam vkvarja,~Kranjec
222 Razli | Parnasa pota --~slep je, kdor se s petjam vkvarja. ~Káj Petrarkov,
223 Razli | v daljno Kino,~še naprej se pot mu kaže,~naj si s tinto
224 Razli | živite brez trpljénja!~Koder se nebo razpenja,~grad je pevca
225 Zabav | spondeja,~al daktila posluži se troheja,~ne ve, kam se cezure
226 Zabav | posluži se troheja,~ne ve, kam se cezure déjo,~on vprega Pégaza
227 Zabav | AHACELJNOVIM PESMAM~Ne čudi se, neslane~de pesmi bodo brane,~
228 Gazele | posodi v zlatih črkah slava se bo brala~od naróda do naróda
229 Gazele | zagledal,~od oči so tudi meni se uzdígnile temníce. ~ ~5 ~
230 Gazele | kratek vsaki cvet,~de začne se leto starat' že v srpáni --
231 Gazele | zréd'lo veje, sam ne ve.~Se pod stropam néba trudi let'
232 Gazele | al pri njih srcé ledeno se ogreje, sam ne ve.~In al
233 Gazele | mu pevski ogenj daš,~al se smel bo razodeti saj pozneje,
234 Gazele | drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blódi. ~
235 Sonetj | zgodba hrani:~kako Metúlum se Avgustu brani,~kaj je do
236 Sonetj | noč z veseljam gleda: ~ko se zlatí oblakov truma bleda,~
237 Sonetj | razgraja piš ob hudi uri,~ko se tepó valovi, grom udarja -- ~
238 Sonetj | vihari jeza sreče,~nebo se kój zvedri krog moje barke. ~ ~
239 Sonetj | časih ostreljena;~ko spet se strelcov truma ji zelena~
240 Sonetj | je ognjena,~ki ugásnit' se ne da z močjo nobeno. ~ ~
241 Sonetn | Iz njega zvira, vanjga se spet zlije~po vrsti pesem
242 Sonetn | spanji so zastale,~zbudé se, ko spet zarja noč prežene. ~
243 Sonetn | moj'ga magistrale,~glasil se 'z njega, ko ne bo več mene,~
244 Sonetn | tvoje hvale~glasil Slovencam se prihodnje čase,~ko mi na
245 Sonetn | Vremena bodo Kranjcam se zjasnile,~jim milši zvezde,
246 Sonetn | jim pesmi bolj sloveče se glasile; ~vender té bódo
247 Sonetn | pesmi jo razodevále. ~Željá se ogenj v meni ne poleže,~
248 Sonetn | poezije~očitajo tó, kar se v prsih skriva.~Srcé mi
249 Sonetn | krajih, kjer plesavk vrsta se vije. ~Kolikokrátov me po
250 Sonetn | zagledat tebe želja; ne odkrije~se men' obraz lepote zaželene. ~
251 Sonetn | sonce sije,~kjer tvoje milo se oko ozira,~kjer vsa v poglédu
252 Sonetn | skrb umira,~vseh bolečin se pozabljivost pije; ~kjer
253 Sonetn | pozabljivost pije; ~kjer se veselje po obrazi zlije,~
254 Sonetn | polnega srcá izvira,~zbudé se v srcu sladke harmonije; ~
255 Sonetn | surove~krog Hema, Ródope bile se vdale. ~De bi nebesa milost
256 Sonetn | slovelo,~domače pesmi milo se glaseče; ~željé, de zbudil
257 Sonetn | célo,~de bi vrnili k nam se časi sreče,~jim moč so dale
258 Sonetn | kopnega svečána,~ak nékej dni se smeja ji veselo; ~al nagne
259 Sonetn | pognale. ~Nad žarki sonca so se té zmotile,~na mrazu zapušene
260 Sonetn | začela boje,~Erinje vse so se ga polastile. ~Ko v veži
261 Sonetn | duše svoje,~tak bi bile se od ljubezni tvoje~vmirile
262 Sonetn | tvoje~vmirile prsi, lica se zjasnile. ~Zbežale so te
263 Sonetn | pomočjo podporno,~vse njih se rane bodo zacelile. ~Zjasnilo
264 Sonetn | bodo zacelile. ~Zjasnilo se mi bo spet mračno lice,~
265 Sonetn | začetek, v kteri poje hvala~se nje, ki mati božja je postala,~
266 Sonetn | misli prave. ~Ko znébil duh se trupla je težave,~legenda
267 Sonetn | Marija ave!" ~Od zóra, de se nagne dan k večeri,~glasí
268 Sonetn | večeri,~glasí ponoči pesem se ognjena~le tebi, scer nobeni
269 Sonetn | tvojega imena! ~ ~Sanjalo se mi je, de v svetem raji~
270 Sonetn | premaga:~nazadnje omečí se tvoja draga,~ti vsak dan
271 Sonetn | že priteče smrtna sraga,~se še zaúpljiv k nji pogled
272 Sonetn | menim,~kadár predrznem vanje se ozreti,~dva jezna keruba
273 Sonetn | nje so zasijali,~pozimi se snegá, ledú kristali,~demanti
274 Sonetn | na sveti. ~Ne bojte pesem se, ki jih prepeva~tvoj pevec,
275 Sonetn | moči, ko lune žarki zlati,~se v njih le tvoja cena razodeva,~
276 Sonetn | prs zdihvánje. ~ ~Zgodi se včasih, de mohamedani,~praznujejo
277 Sonetn | al ljudstva, kjer šopírjo se bramini,~en dan z med njimi
278 Sonetn | ravnale~po rok, ust in oči so se izglédi. ~Brez upanja ljubezni
279 Sonetn | ljubezni v svoji zmoti,~ki se mi pogasiti v srci noče,~
280 Sonetn | noče,~takó sem dolgo stavil se nasproti. ~Ne bógajo me
281 Sonetn | sila prevelika,~togota njih se potolážit' noče,~kamór val
282 Sonetn | vleče,~vpijanite od sladkega se strupa,~ki mi razdjál srcé
283 Sonetn | bo nebo po sodnem dnevi~se zvóljenim, svit glorje nezrečeni,~
284 Sonetn | razsvetljene~smejale so se zvoljen'mu naproti,~bil
285 Zabavl | ZABAVLJIVI SONETJE~Al prav se piše kaša ali kasha,~se
286 Zabavl | se piše kaša ali kasha,~se šola nóvoč&rgrave;karjov
287 Zabavl | kdo njih pa pravo trdi, to se praša. ~Po pameti je taka
288 Zabavl | obdelana, in bolj polita,~naj se ne piše kasha, ampak kaša. ~
289 Zabavl | nas Slovence, ~de pravdajo se tí možje znabiti,~za kar
290 Zabavl | možje znabiti,~za kar so se nekdanji Abderiti~v sloveči
291 Zabavl | kar nam všeč bo, úzmat' se učimo~od bógmejov na meji
292 Zabavl | med jeziki jezik bóde,~ki se iz te čobodre bo naredil, ~
293 Zabavl | njo s kopiti čévljarček se ustavi;~ker ogledujé smólec
294 Zabavl | ker čevlji so pogodi, méč se loti; ~zavrne ga obraznik
295 Nesrec | kača! ~Ne vedel bi, kako se v strup prebrača~vse, kar
296 Nesrec | zémljo pade,~nobena luč se skoz oblak ne ukrade,~po
297 Nesrec | ukrade,~po mesci hrepeneč se uleže v travo. ~Nebo odpre
298 Nesrec | uleže v travo. ~Nebo odpre se, luna da svečavo;~tam vidi
299 Nesrec | je zagrinjalo. ~Zvedrila se je noč, zija nasproti~življenja
300 Nesrec | pomóči rešne;~ko spet znebi se gójzd snega odeje,~mladik
301 Nesrec | dom, nadlog jezéro~nabere se okrog, in v eno mero~s togotnimi
302 Nesrec | zvesta,~in kes čuvaj, ki se níkdar ne utrudi. ~Prijazna
303 Nesrec | Prijazna smrt! predolgo se ne múdi:~ti ključ, ti vrata,
304 Nesrec | za nami,~tje, kjer znebi se človek vsake teže, ~tje
305 Nesrec | kateri spi, kdor vanjo spat se vleže,~de glasni hrup nadlog
306 Nesrec | beseda žala;~navadil sem se, naj Bogú bo hvala,~trpljenja
307 Nesrec | ječa! ~Navadile so butare se pléča,~in grenkega se usta
308 Nesrec | butare se pléča,~in grenkega se usta so bokala,~podplat
309 Krst(1) | razširiti; al Slovenci so se stare vere trdo držali,
310 Krst | kršansko vero,~z Avreljam Droh2 se več mu v bran ne stavi; ~
311 Krst | njih vojšaki,~sam Črtomír se z majhnim tropam brani. ~
312 Krst | majhnim tropam brani. ~Bojuje se narmlajši med junaki~za
313 Krst | vidiš razvalino,~ki Ajdovski se gradec imenuje,~v nji gledaš
314 Krst | vrata seka;~ne polasti se njih, ki so v trdnjavi. ~
315 Krst | bratje! hranim,~branili smo se dolgo brez podpore,~kdor
316 Krst | brez podpore,~kdor hoče se podati, mu ne branim; ~kdor
317 Krst | junake,~vas, kterih rama se ukloníti noče;~temná je
318 Krst | grom oblake; ~sovražnik se podal bo v svoje koče,~le
319 Krst | komej vrata so odprte, vnáme~se strašni boj, ne boj, mesarsko
320 Krst | jih močjo objame. ~Tud' on se je zanesel na njih spanje,~
321 Krst | de mož za možam pada. ~Ko se neurnik o povodnji vlije,~
322 Krst | derečimi valovami ovije, ~kar se mu zoper stavi, se ne ugane,~
323 Krst | kar se mu zoper stavi, se ne ugane,~in ne počije préd,
324 Krst | de jez omaga;~tak vrže se Valjhun na nekristjane. ~
325 Krst | ni v prsih boja;~le hujši se je zbudil črv nekdajni,~
326 Krst | Slave,~le tujcam sreče svit se v Kranji žari,~ošabno nós'
327 Krst | Črtomír! te na življenje veže,~se mi iz tvojih prejšnjih dni
328 Krst | velikani,~poljá, ki spred se sprósti, lepotije~ti kaže
329 Krst | strani,~na desni griček se za gričam skrije.~Dežela
330 Krst | sadja;~ko bliža z njimi se devici mladi,~zadene ga,
331 Krst | devici mladi,~zadene ga, ko se je nármanj nadja,~iz nje
332 Krst | kak gleda v tla, kak trese se beseda!~Ko zarija, ki jasen
333 Krst | Že, Črtomir! je treba se ločiti,~ne slišiš, kak glasnó
334 Krst | roje;~povsod vzdigujejo se vere ščiti,~ki si prejel
335 Krst | Kranj Valjhun pripodil.~Se možu zdi, de gre le v smrt
336 Krst | brez upa zmage,~in skazal se je korenine prave,~kjer
337 Krst | zvedet' móre,~ločiti préd se iz sveta ne móre. ~Znan
338 Krst | varniši zavetje;~vda Črtómír se v to, kar ribič svétje. ~
339 Krst | leti, ko v zraki urna tica.~Se ribič po sovražnikih ozéra,~
340 Krst | gosta senc temnica. ~Ker se mu zdi, de lakota ga grudi,~
341 Krst | bili razdani;~de Staroslav, se spomni, z Bogomilo~mu v
342 Krst | al pred sovražniki drugéj se skriva,~in kod narvárniši
343 Krst | skriva,~in kod narvárniši se pot pokaže,~tje, kjer zdaj
344 Krst | stresa,~in kak pred njo se góre ziblje stena,~kak skale
345 Krst | leti nje jeze pena! --~Tak se zažene, se pozneje ustavi~
346 Krst | pena! --~Tak se zažene, se pozneje ustavi~mladenič,
347 Krst | mož govorica,~ki bližajo se z blagam obloženi,~spozna
348 Krst | Nazareni.~Po meč bi desna se bila stegnila,~v ti priči
349 Krst | bila stegnila,~v ti priči se prikaže Bogomila. ~"O, sem
350 Krst | konec, žalosti, nesreče,~se trese od veselja vsaka žila,~
351 Krst | okrog viharjov sila,~naj se nebo z oblaki preobleče,~
352 Krst | preobleče,~ni méni mar, kar se godi na svéti,~ak smejo
353 Krst | Iz njega rok izmakne se počasi,~in blizo se na prvi
354 Krst | izmakne se počasi,~in blizo se na prvi kamen vsede,~in
355 Krst | življe½ja zmede;~de b'enkrat se sklenile póti naji,~me tukaj
356 Krst | mile,~kjer bi ljubjóče srca se sklenile. ~Te misli, ko
357 Krst | videt' póti,~ni védlo kam se djati s&rgrave;ce moje,~
358 Krst | po vojske sreči,~al skozi se še ni sklenila z vami;~učil
359 Krst | na svet je po Adámi,~kak se je božji sin zato učlovečil,~
360 Krst | in osrečil. ~De pravi Bog se kliče Bog ljubezni,~de ljubi
361 Krst | spróstenim bo vseh težav telesa~se srečnim izpolnila volja
362 Krst | božji sklepi mili~té, ki se tukaj ljubijo, sklenili. ~
363 Krst | med druide,~de preobrnil se je k veri pravi,~de v naše
364 Krst | ohranil,~ko ni noben tovarš se smrti ubranil. ~Iz spanja
365 Krst | spanja svoj'ga, Črtomir! se zbudi,~slovo daj svoji strašni,
366 Krst | strašni, dolgi zmoti,~po potih se noči temné ne trudi,~ne
367 Krst | stavi v bran delj božji se dobroti,~in njene milosti
368 Krst | dni ne zamúdi,~de sklenete se enkrat najni póti,~ljubezen
369 Krst | naródi,~de ljúbit' mór'mo se, prav' uk njegovi.~Valjhun
370 Krst | miru in sprave,~ne branim se je vere Bogomile,~vem, de
371 Krst | dana;~al je za majhen čas se združit' vredno,~de bi ločitve
372 Krst | vredno,~de bi ločitve spet se bala vedno? ~De bi od smrti
373 Krst | sveti srečne,~sem odpovedala se zvezi naji; -- ~je uslišana
374 Krst | je enake~predrznil v časa se seját' razore,~druid sem
375 Krst | trdniši zaveza.~Odkrila se bo tebi únstran groba~ljubezni
376 Krst | skrije,~de ni nebo nad njim se odklenilo,~de je na sveti,
377 Krst | sirotam," reče Bogomili,~se bliža ji, presrčno jo objame,~
378 Krst | dopolni prošnjo eno!~préd ko se lóč'va," Bogomila pravi,~"
379 Krst | srcé utopljeno,~de lóžej se bridkosti v bran postavi,~
380 Krst | v Oglej čez goró zeleno,~se pričo mene odpovej zmotnjavi, ~
381 Krst | dokler te posveti krst, se zamúdi, ~voda je blizo,
382 Krst | z duhovnim bliža slapu se Savice,~molitve svete mašnik,
383 Krst | kolenah, kar jih je okoli,~se od veselja svet' obraz device,~
384 Krst | Bogomila šla k očeti,~nič več se nista videla na sveti. ~ ~
|