Part
1 Pesmi | ker si zala;~varji, varji, de priletna~samka se ne boš
2 Pesmi | me raniš,~ti mi braniš,~de ne morem spat' doma. ~Obraz
3 Pesmi | razpeti~préd nimajo moči,~de tvojih jim zasveti~nebeška
4 Pesmi | nebeška luč oči. ~Ak hočeš, de jih sence~pomoril mraz ne
5 Pesmi | ak hočeš med Slovence,~de tvojo čast nesó; ~saj name
6 Pesmi | Samo to znam, samo to vem,~de pred obličje nje ne smem, ~
7 Pesmi | obličje nje ne smem, ~in de ni mesta vrh zemljé,~kjer
8 Pesmi | káko znam pokoren bit'. ~De ne smem, si ukazala,~od
9 Pesmi | znam pokoren bit'. ~Moram de, si ukazala,~hojo k tebi
10 Pesmi | znam pokoren bit'. ~Moram de, si ukazala,~tebe se povsod
11 Pesmi | Zraven si mi ukazala,~de te moram pozabít';~bógal,
12 Pesmi | drugo ustvari,~al počakaj, de to bít'~v prsih neha --
13 Pesmi | mene še nekaj te vežé,~kaj de je, komej med nama se ve. ~
14 Pesmi | ojstró;~pravijo vender, de slabo plačilo,~kdor me pri
15 Pesmi | vdrža želj skrivnih plaména,~de bi ne mogel on švigniti
16 Pesmi | Pri Bogi sem obljubil,~de préd bom dušo zgubil,~ko
17 Pesmi | povabi v svate. ~Sej vem, de mora vsak umret',~in iti
18 Pesmi | vsi naj si v róke sežejo,~de oblast~in z njo čast,~ko
19 Pesmi | take zdravljice pojemo,~de ni nesrečen, kdor v gróbu
20 Pesmi | umreti ni stara Sibila,~de so prinesli ji z doma prsti;~
21 Pesmi | spolnila:~v zemlji domači de truplo leži. ~V zemlji slovenski,
22 Pesmi | moraš vzet' me, ljubček moj!~de, pogledat tuje mesta,~bom
23 Pesmi | železna pride cesta,~varij, de ne boš mi ušel!" ~"Po nji
24 Pesmi | pred oltar;~Bog te obvar! ~De prisegel, si obljubil,~de
25 Pesmi | De prisegel, si obljubil,~de boš mene sámo ljubil,~de
26 Pesmi | de boš mene sámo ljubil,~de ne boš ti druge snubil,~
27 Pesmi | več nikdár,~Bog te obvar! ~De srcé, ki je gorelo~le za
28 Balade| bom okoli hiše~Sultana, de lajal bo,~stari hišni bom
29 Balade| stari hišni bom ukazal,~de bo spavala s teboj." ~Hčerka
30 Balade| plačano rokó;~ako hóčte, de ne pride~več pod okno ljubi
31 Balade| predpust! ti čas presneti,~de bi več ne príšel v drugo!~
32 Balade| predpust! ti čas presneti,~de bi več ne príšel v drugo!~
33 Balade| dolgo si glavó beliti,~de popravim spet zamudo;~vender
34 Balade| predpust! ti čas presneti,~de bi več ne príšel v drugo!~
35 Balade| življenje, svojo dušo. --~De si njo mi ti omožil,~oh,
36 Balade| Ne prepiram se z nobenim,~de bi peljal mojo pravdo;~ni
37 Balade| teta moja, dekle staro,~de bi, dohtar! mi opravljal~
38 Balade| dédino bogato;~sem premlada, de bi pismo~ženitvanjsko se
39 Balade| léti~se možiti še prekmalo;~de te ljúbit' ni prezgodej,~
40 Balade| zlo košate;~ki ukaže mu, de prosi~od očeta jo in žlahte.~
41 Balade| svate~v treh nedeljah, de nevesto~'z hiše spremijo
42 Balade| popraša~teta Rozamunde zale,~de bi jo čez vse pohvalil,~
43 Balade| iz jeze nagle: ~"Slišim, de so Bosnijaki~v sužnost gnali
44 Balade| res junakam je sramota,~de jih še obklada jarem.~Meč
45 Balade| Bosnijanko~v grad turjaški, de verjamem,~dé je take res
46 Balade| pustite, ljubi óča! me,~de v dívnjak grem sprehajat
47 Balade| je govoriti tak začel: ~"De ljúbit' moram vse ljudi,~
48 Balade| dobro vem, ti dobro veš,~de v zakon vzeti me ne smeš." ~
49 Balade| domú,~tožíla milemu Bogú,~de ni nje vere, nje rodú. ~
50 Balade| presvítla čast, ~préd, ko de preteče let' in dan,~na
51 Balade| vzel,~ga prosil in silil, de bil bi vesel. ~Okoli mu
52 Balade| tretjemu ujcu podéj, moj sin!~de srčnih znebiš se bolečin!" ~
53 Balade| dobro je, kar Bog stori.~de usmili se, prosive."~"O
54 Balade| kdor Očeta prav pozna,~de rad otrók se usmili;~bo
55 Balade| nezvest tvoj morebiti,~de pravo vero zdaj tají,~se
56 Balade| smrt, o smrt, ne čakaj več,~de sem bila rojena!~Ugasni
57 Balade| neznane:~si rani prsi in roké,~de sonce zajde za goré,~de
58 Balade| de sonce zajde za goré,~de skoz nebeške vrata~zvezd
59 Balade| ljubca! zunaj brije mraz,~de hotel bolj bi briti!~Moj
60 Balade| se urno spústita v kolop,~de sape ji zmanjkuje,~in podkev
61 Balade| roké brž nama, pop! poví,~de zakon naju zveže,~potem
62 Balade| naprej leteli so v kolop,~de sapa ji zmanjkuje,~in podkev
63 Balade| naprej leteli so v kolop,~de sape ji zmanjkuje,~in podkev
64 Balade| stopinjice še nisem plesala,~de čákala tebe sem, res je,
65 Balade| sta po pódu zletela,~ko de bi lahké peretnice imela,~
66 Balade| vrtela,~ne vidi se, kdaj de pod noga udar',~plesala
67 Balade| postojva, preljubi plesavec!~de jaz se oddahnem, de noga
68 Balade| plesavec!~de jaz se oddahnem, de noga počije."~"Ni blizo,
69 Balade| doma;~o, komej je verjeti, de je tak vsmiljena! ~Kaj mašnik
70 Balade| NEIZTROHNJENO SRCE~Grob kopljejo, de zadnji mrlič bo vanjga dján;~
71 Balade| na dan.~Kopači ostrmijo, de 'z ust njih sape ni,~manj
72 Balade| pogrébci vanj vpirajo oči. ~De je lepó, bi sodil, visoko
73 Balade| je ravno tak gorkó,~ko, de bilo bi v prsih še zdravo
74 Balade| otrébit', napis tak govori, ~de Dobrosláv je pevec bil tjékej
75 Balade| olje djan.~Vsi pravijo, de njemu svetost ne brani gnit',~
76 Balade| odprimo, pod nebam naj leži,~de dan današnji prejde, de
77 Balade| de dan današnji prejde, de prva noč miní,~de vstane
78 Balade| prejde, de prva noč miní,~de vstane drugo sonce, pripelje
79 Balade| ko beli sneg spomladi, de kaj zagrebsti ni. ~
80 Balade| povej zares,~al čakaš, de pade zvezda 'z nebes,~al,
81 Balade| pade zvezda 'z nebes,~al, de bi k nji zletel, čakaš peres? ~
82 Balade| srcé ti gori." ~O, res je, de bi tako ne bilo!~vse res,
83 Balade| godú, svatóvšne, semnjá,~de tje ne bili bi vabíli ga. ~
84 Balade| v kratkem času se zgodi,~de cele mesce ga v mestu ni. ~
85 Balade| Novica pravi se na glas,~de hodi k županu pogosto v
86 Balade| Zarotil se je, se je zaklel,~de strune druge ne bo napel. ~
87 Balade| ljudmi sramoval? ~Pomisli, de v jopici deklica~gospa bi
88 Balade| struni ga le boli srcé;~de več je na gosli napeti ne
89 Balade| godú, svatóvšne, semnja,~de tje ne bili bi vabili ga. ~
90 Balade| tam? godec! ali je res, ~de stara ljubezen ne zarijovi,~
91 Balade| Zarotil se je, se je zaklel,~de níkdar več druge ne bo napel. ~---- ~"
92 Balade| spet skusi in bodi vesel,~de nisi v zakóna sé mreže ujel." ~
93 Balade| struni ga le boli srcé,~de več je na gosli napeti ne
94 Balade| godú, svatóvšne, semnjá,~de tje ne bili bi vabíli ga. ~
95 Balade| mu zgodílo je?~ker ní ga, de bi on vodil vrste. ~In gre
96 Balade| pravili so si tam na uho,~kje, de so ga najdli in kako. ~Ko
97 Balade| strunah lok góri in dóli drvi,~de zadnjih strun ena odleti. ~
98 Balade| Zarótil se je, se je zaklel,~de druge ne bóde strune napel. ~---- ~
99 Balade| ko Paganín je navadil se,~de godel na eno struno je. ~
100 Balade| je takó od žén in deklet,~de nič nobeni ne sme se verjet'. ~
101 Balade| hvalo je godec sloveč: ~"De óne samé nam úrjo roké,~
102 Balade| óne samé nam úrjo roké,~de óne samé nam gláve vedré." ~
103 Balade| le té naj poje,~dokler, de bo v gróbu vtihnil." ~
104 Razli | NOVA PISARIJA~Učenec ~"De zdéj -- ko že na Kranjskem
105 Razli | poroma k tvoj'mu gróbi.~De kranjšina zaklad ti svoj
106 Razli | pri róvtarji, pri kméti,~de bera besedí ne bo velika." ~
107 Razli | zavije,~jezika sol, lepota, de le zine,~in pravo ti vezánje
108 Razli | storé Sloveni;~sej vemo, de turčuje Srb, de Rusi~tatárijo,
109 Razli | sej vemo, de turčuje Srb, de Rusi~tatárijo, Poljak de
110 Razli | de Rusi~tatárijo, Poljak de francozúje,~de včasih vrli
111 Razli | tatárijo, Poljak de francozúje,~de včasih vrli Leh nemškváti
112 Razli | čisto slavšno zasejane,~de je noben purist več ne izruje;~
113 Razli | ognjiše,~prerójen Fenis čist de 'z ognja vstane." ~Učenec ~"
114 Razli | mutasti počakamo zijali,~de 'z njega zrase novo besediše?" ~
115 Razli | mi nove lúči;~na delapust de sodnega jaz dneva~slovim,
116 Razli | Balade od čebelice zasrane,~de bi se té med nami zamorile,~
117 Razli | tragedije ostale nam neznane!~de bi Kranjice strupa 'z njih
118 Razli | se srcé unáme,~je šega, de kdor pride préd, préd melje!" -- ~
119 Razli | prevzetne misli mi vstajále,~de mal', al nič ljubezen ne
120 Razli | lepote rajske je devica,~de videl bi ne bil podobe njene!~
121 Razli | užival sem sladkosti,~dokler, de je srcé dobilo rano,~ki
122 Razli | njegov je umoril:~sem zvedel, de vest čisto, dobro djanje~
123 Razli | sem samice. ~Sem videl, de svoj čoln po sapi sreče,~
124 Razli | zibéli vid'la je berača,~de le petica da ime sloveče,~
125 Razli | le petica da ime sloveče,~de človek toliko velja, kar
126 Razli | stisk ji miga. ~Ne zmisli, de dih prve sapce bóde~odnesel
127 Razli | komej zacelile,~dokler, de smo brez dna polníli sode;~'
128 Zabav | kógar bi pušíce té zadele,~de na visoki vrh leté iz néba
129 Zabav | jezik potujčvavši~si kriv, de kolne kmet, molitve bravši. ~
130 Zabav | PESMAM~Ne čudi se, neslane~de pesmi bodo brane,~lej, pure
131 Gazele| komú neznana je resnica, de jo ljubim,~v pesmih mojih
132 Gazele| mojih védna, sama govorica, de jo ljubim.~Ve že noč, ki
133 Gazele| zarja, dneva porodnica, de jo ljubim.~Ve že jutro,
134 Gazele| mojga bled'ga, vel'ga lica, de jo ljubim.~Prebivál'ša mojga
135 Gazele| nepokóju mesta ni novica, de jo ljubim.~Ve že roža, ki
136 Gazele| ki nad pótjo leta tica, de jo ljubim.~Ve že mokri prag
137 Gazele| ki mimo vodi me stezica, de jo ljubim.~Ve že vsaka stvar,
138 Gazele| verjeti noče draga mi devica, de jo ljubim. ~ ~4 ~Draga!
139 Gazele| opravljajo ženice,~právjo, de v ljubezni moji ni bilo
140 Gazele| mojo spoved, rekla boš, de sem nedolžen,~de le sama
141 Gazele| rekla boš, de sem nedolžen,~de le sama ti si kriva, ak
142 Gazele| To pomisli, ne zameri, de kar sonce sem zagledal,~
143 Gazele| kak je kratek vsaki cvet,~de začne se leto starat' že
144 Gazele| njega rani -- čas hiti.~De Helenina lepota, tóljkanj
145 Gazele| ogreje, sam ne ve.~In al veš, de tí ga vnemaš, tí mu pevski
146 Gazele| prenedolžne;~al tercjalke porekó, de jih je vdihnil zlódi.~Jaz
147 Sonetj| ljubezni vsa zgubljena,~de vanje ne obrne več pogléda. ~
148 Sonetj| taka moč je čezme dana,~de pričo nje sem slep za vse
149 Sonetj| angelcov hozana~je oznanila, de je noč končana,~dvakrat
150 Sonetn| sonetov ti takó ga spleta,~de "magistrale", pesem trikrat
151 Sonetn| hvale. ~Bile so v strahu, de boš tí, de zale~Slovenke
152 Sonetn| so v strahu, de boš tí, de zale~Slovenke nemško govorít'
153 Sonetn| Ródope bile se vdale. ~De bi nebesa milost nam skazale!~
154 Sonetn| pesmam' Orfeja poslale! ~De bi nam srca vnel za čast
155 Sonetn| zedinil rod Slovenš'ne cele! ~De b' od sladkóte njega poezije~
156 Sonetn| ljubezni lile. ~Skeleče misli, de Slovenec mile~ne ljubi matere,
157 Sonetn| ljubi matere, vanj upajoče,~de tebe zame vneti ni mogoče,~
158 Sonetn| rodile so prehrepeneče,~de s tvojim moje bi ime slovelo,~
159 Sonetn| milo se glaseče; ~željé, de zbudil bi Slovenš'no célo,~
160 Sonetn| zbudil bi Slovenš'no célo,~de bi vrnili k nam se časi
161 Sonetn| poezij cvetlice; ~ak hočeš, de bi zaljši cvet rodile,~veselo
162 Sonetn| preleti naturo célo. ~O vem, de niso vredne take sreče,~
163 Sonetn| vredne take sreče,~od straha, de nadležne poezije~bi ne bile
164 Sonetn| je težave,~legenda pravi, de je roža zala~'z njegovega
165 Sonetn| Marija ave!" ~Od zóra, de se nagne dan k večeri,~glasí
166 Sonetn| scer nobeni Eve hčeri, ~de préd, ko ugásnila smrt moč
167 Sonetn| imena! ~ ~Sanjalo se mi je, de v svetem raji~bila sva srečna
168 Sonetn| zóra srečen upaš do večera,~de bo vid'jóča nje podoba blaga,~
169 Sonetn| keruba z mečam ognjenim. ~De bi ne žalil je v vednem
170 Sonetn| svetíla moč brez té, kí pali,~de luna jih ko sonce ne razžali,~
171 Sonetn| jih ko sonce ne razžali,~de nenevarna je stvarem na
172 Sonetn| zdihvánje. ~ ~Zgodi se včasih, de mohamedani,~praznujejo budisti
173 Sonetn| previdi učenost zdravnika,~de smrti odvrníti ni mogoče,~
174 Zabavl| taka misel nas Slovence, ~de pravdajo se tí možje znabiti,~
175 Zabavl| obuvalo,~jermenov méni, de ima premalo;~kar on očíta,
176 Zabavl| spet mož kopitni,~namest, de bi šel delj po svoji poti,~
177 Nesrec| hiša mojega stoji očeta;~de b' uka žeja me iz tvoj'ga
178 Nesrec| kdor vanjo spat se vleže,~de glasni hrup nadlog ga ne
179 Nesrec| veselja do veselja leta,~de smrtna žetev vsak dan bolj
180 Nesrec| dan bolj dozóri. ~Znabiti, de kdor zdéj vesel prepeva,~
181 Krst | je veselih dni število,~de srečen je le tá, kdor z
182 Krst | zavpije,~in vstane šum, de mož za možam pada. ~Ko se
183 Krst | ugane,~in ne počije préd, de jez omaga;~tak vrže se Valjhun
184 Krst | jo tí pokonci gláve.~Al, de te jenja ta skeleti rana,~
185 Krst | žalost nju vtopljene,~in de tolažbe zanje ni nobene. ~
186 Krst | zmage večno slavo,~ak bi, de jo doseči móč je, sodil;~
187 Krst | Valjhun pripodil.~Se možu zdi, de gre le v smrt krvavo,~brez
188 Krst | gre le v smrt krvavo,~brez de bi vero, brate osvobodil. --~
189 Krst | sebi ga v čolnič povabi,~de ga pripelje v varniši zavetje;~
190 Krst | temnica. ~Ker se mu zdi, de lakota ga grudi,~junaku,
191 Krst | dnarji so bili razdani;~de Staroslav, se spomni, z
192 Krst | prstan sámo njima znani,~de bo pri njima storil mu resnico; --~
193 Krst | znamenja poklica,~povesta mu, de služi Nazareni.~Po meč bi
194 Krst | bo skoz življe½ja zmede;~de b'enkrat se sklenile póti
195 Krst | kraji. ~Povedat' moram ti, de sem kristjana,~malikov zapustila
196 Krst | malikov zapustila vero krivo,~de je bežala ta, k' ob sonci
197 Krst | ta, k' ob sonci slana, ~de dal krstit' je óča glavo
198 Krst | božji sin zato učlovečil,~de bi otel naróde in osrečil. ~
199 Krst | otel naróde in osrečil. ~De pravi Bog se kliče Bog ljubezni,~
200 Krst | Bog se kliče Bog ljubezni,~de ljubi vse ljudi, svoje otroke,~
201 Krst | vse ljudi, svoje otroke,~de zemlja, kjer vijó viharji
202 Krst | jezni,~je skušnje kraj, de so naš dom visoke ~nebesa,
203 Krst | naš dom visoke ~nebesa, de trpljenje in bolezni~z veseljam
204 Krst | vred so dar njegove róke,~de čudno k sebi vód' otroke
205 Krst | sebi vód' otroke ljube,~de ne želi nobenega pogube. ~
206 Krst | ne želi nobenega pogube. ~De ustvaril je ljudi vse za
207 Krst | ki izvoljene tam čaka,~de spróstenim bo vseh težav
208 Krst | srečnim izpolnila volja vsaka,~de bodo tamkej božji sklepi
209 Krst | šegi me pozdravi,~pove, de préd je štet bil med druide,~
210 Krst | je štet bil med druide,~de preobrnil se je k veri pravi,~
211 Krst | preobrnil se je k veri pravi,~de v naše kraje oznanvat jo
212 Krst | skrb me je morila vedno,~de tí med njimi si, ki Bog
213 Krst | trepetala zate uro sledno;~de bi nebes ne zgrešil v bridki
214 Krst | bolnó srcé ozdravi,~ker, de zamóre vse molitev, pravi. ~
215 Krst | njene milosti dni ne zamúdi,~de sklenete se enkrat najni
216 Krst | póti,~ljubezen brez ločitve de zazóri~po smrti nama tam
217 Krst | višavah pri Mesijesa prihódi;~de smo očeta enega sinovi,~
218 Krst | bratje, bratje vsi naródi,~de ljúbit' mór'mo se, prav'
219 Krst | se je vere Bogomile,~vem, de malike, in njih službo glave~
220 Krst | čas se združit' vredno,~de bi ločitve spet se bala
221 Krst | ločitve spet se bala vedno? ~De bi od smrti rešil te nesrečne,~
222 Krst | ne bo premogla sila,~bila de svojemu, svetá Mesiji,~nebeškemu
223 Krst | marsiktéra! ~Tvoj pot je v Oglej, de položil nate~roké bo patriarh,
224 Krst | Oglej, tje do patriarha,~de posvetí te mašnika, duš
225 Krst | ČRTOMIR ~"Prav praviš, de ne smem jaz upat' sreče,~
226 Krst | prave ne pozna, kdor méni,~de ugásniti jo more sreče jeza;~
227 Krst | moje čistost in zvestoba. ~De bodo znani božji jim obéti,~
228 Krst | oči mu sili, komej skrije,~de ni nebo nad njim se odklenilo,~
229 Krst | nebo nad njim se odklenilo,~de je na sveti, komej si verjame,~
230 Krst | Ko je minul, kar misli, de bo v sili~zlatá mu treba,
231 Krst | lóč'va," Bogomila pravi,~"de mi v skrbeh ne bo srcé utopljeno,~
232 Krst | skrbeh ne bo srcé utopljeno,~de lóžej se bridkosti v bran
|