Part

  1 Pesmi |        oknu pridi,~drug ne vidi,~ko nebeške zvezdice;~se prikaži,~
  2 Pesmi |    narbolji,~več nima voda rib, ~ko misel jaz, ki spejo~v ljubéznjenih
  3 Pesmi |                             KAM?~Ko brez miru okrog divjam,~
  4 Pesmi |         saj ni préd bilo veselo,~ko se zate je unelo,~naj ne
  5 Pesmi |  Marsikdej se govorica ti zmeša,~ko me zagledaš med drugmi ljudmi,~
  6 Pesmi |         plašnim' očmi. ~Večkrat, ko utrudena praznega hrupa,~
  7 Pesmi |      nazaj si želiš. ~Marsikdej, ko ti tvoj ljubi zapoje,~sreče
  8 Pesmi |         VERA~Nebeško sijejo oči,~ko so sijale prejšnje dni.~
  9 Pesmi |    Rudeče lica zorno še~cvetéjo, ko so préd cvetle. ~Se usta
 10 Pesmi |         cvetle. ~Se usta smejajo ko préd,~sladkost ni manjši '
 11 Pesmi |         de préd bom dušo zgubil,~ko nehal te ljubít',~si z desno
 12 Pesmi |        naš'ga treši gróm;~prost, ko je bil očakov,~naprej naj
 13 Pesmi |         de oblast~in z njo čast,~ko préd, spet naša boste last! ~
 14 Pesmi |     rožice;~ni take je mladenke,~ko naše je krvi dekle;~naj
 15 Pesmi |         ki hrepené dočakat' dan,~ko, koder sonce hodi,~prepir
 16 Pesmi |      prepir iz svéta bo pregnan,~ko rojak~prost bo vsak,~ne
 17 Pesmi |        njih dela~prileten samče,~ko pride smrt bela,~na nji
 18 Pesmi |        samoten živi,~se v slavi, ko zgrudi~ga smrt, prerodi. ~
 19 Pesmi |        moža zvolíla bom;~ímel bo ko peska dnarcov,~mene várval
 20 Pesmi |        pobiral,~živel brez skrbi ko tič." ~"Jaz pa hlače bom
 21 Pesmi |        prav ne boš." ~"Judnja je ko satan zvita,~kadar boš z
 22 Pesmi |       ljubček! ti si tiček zrel:~ko železna pride cesta,~varij,
 23 Pesmi |           uro daj posledno~préd, ko gresta pred oltar,~Bog te
 24 Balade|        ca od njih ognja vžgane. ~Ko premolkne, ga popraša~teta
 25 Balade|           ako préd moža objamem,~ko pripelješ Bosnijanko~v grad
 26 Balade|          tisti čas sijale. ~Bolj ko lepa Rozamunda,~lepši Lejla
 27 Balade|           turške šege in navade;~ko bila se naučila~vseh resnic
 28 Balade|         se plašne srnice pasó." ~Ko v grajski dívnjak je prišla,~
 29 Balade|           presvítla čast, ~préd, ko de preteče let' in dan,~
 30 Balade|        materi pride bolj bolan. ~Ko préd, vsak dan obiskuje
 31 Balade|       bolan. ~Vsak dan obiskuje, ko préd, grob njé,~in milo
 32 Balade|          tamkej iskál. ~In préd, ko preteče let' in dan,~do
 33 Balade|     LENORA~(Iz nemškega)~Lenora, ko se zazorí,~iz strašnih sanj
 34 Balade|         bo,~bo kriva pekla téga,~ko umiral bo, prisega." -- ~"
 35 Balade|         lej svetlo!~Mrlič' in mi ko blisk letmo,~domú še danes
 36 Balade|       ženitvanjski raj,~nevesto, ko objamem,~in s sabo v postljo
 37 Balade|       veš!~za njima so jo vnele,~ko ójster piš skoz zrelo rež,~
 38 Balade|        Odgrinja se ti postljica!~Ko blisk leté duhovi,~tle moji
 39 Balade|         kónjika se plajš zdrobi,~ko capice sežgane.~Ni ga lasu
 40 Balade|       cvetja dekleta ne žene. --~Ko nárbolj iz zvezd je danica
 41 Balade|     sedem odbila je ura in čez, ~ko jela ravnát' se je Urška
 42 Balade|         dvá sta po pódu zletela,~ko de bi lahké peretnice imela,~
 43 Balade|         noga udar',~plesala sta, ko bi ju nosil vihar. ~To videti,
 44 Balade|     gosli, za bas,~strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!" ~
 45 Balade|     omolčale, oblédil je obraz. ~Ko najdejo ga, prazna čutárčica
 46 Balade|           z vesele družbe vstal;~ko pride tje do gróbov, kjer
 47 Balade|       čutiti je ravno tak gorkó,~ko, de bilo bi v prsih še zdravo
 48 Balade| gospodične, nemile ljubice. ~Al, ko si je zvolila mladenča druzega,~
 49 Balade|      naprej je živel, manj svet, ko razujzdán,~umrl je nespovédan,
 50 Balade|         spet zájtro ga poglejmo, ko mine zor hladan. ~Hladijo
 51 Balade|         je tam pod jasnim nebam, ko mine zor hladán,~ko vstane
 52 Balade|       nebam, ko mine zor hladán,~ko vstane drugo sonce, srcé
 53 Balade|         sonce, srcé tako skopni,~ko beli sneg spomladi, de kaj
 54 Balade|     boljši godel na strune tri, ~ko znal je préd gosti na vse
 55 Balade|         bolan,~in nimám mu dati, ko sok neslan." ~Bil godec
 56 Balade|        de so ga najdli in kako. ~Ko godec skrivnost pogovora
 57 Balade|        spet je godca obraz; ~on, ko Paganín je navadil se,~de
 58 Razli |         suhé nam prijátljam očí, ko se spómnimo tebe,~ino predrágih
 59 Razli |     PISARIJA~Učenec ~"De zdéj -- ko že na Kranjskem vsak pisari,~
 60 Razli |       trópi,~besed se tujih boj, ko hud'ga vraga,~ak kos si
 61 Razli |          znajo,~pastirji samski, ko imena čéde?" ~Pisar ~"Tam,
 62 Razli |         na jezik pride,~pogovor, ko na ušesa več ne bije,~ko
 63 Razli |         ko na ušesa več ne bije,~ko zjutrejna megla se v nič
 64 Razli |           zavetje v trumi gosti,~ko nji podobna stala je pred
 65 Razli |       kratke sanje!~zbežale ste, ko se je dan zazóril.~Modrost,
 66 Zabav |              ČEBELICE PUšIČARJAM~Ko vsaka ni žival lisica,~tak
 67 Gazele|    svetloba bo gorela še takrat, ko bova~únstran Haronov'ga
 68 Gazele|       bróda, tvojega imena.~Bolj ko Delije, Korine, Cintije
 69 Gazele|   prijazno;~prevzetno vihaš nos, ko mimo grem.~Ak v tebe so
 70 Gazele|          ranil tvoj pogled,~préd ko starost bo Maháon njega
 71 Sonetj|      celo noč z veseljam gleda: ~ko se zlatí oblakov truma bleda,~
 72 Sonetj|        razgraja piš ob hudi uri,~ko se tepó valovi, grom udarja -- ~
 73 Sonetj|      prejšnjih časih ostreljena;~ko spet se strelcov truma ji
 74 Sonetj|       brez plačila~do koñca dni, ko siromak Petrarka. ~Dovolj
 75 Sonetj|        teden je; v saboto sveto,~ko vabi mólit božji grob kristjana,~
 76 Sonetj|         očetov čistega plamena. ~Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,~
 77 Sonetn|     spanji so zastale,~zbudé se, ko spet zarja noč prežene. ~
 78 Sonetn|  magistrale,~glasil se 'z njega, ko ne bo več mene,~ran mojih
 79 Sonetn|     Slovencam se prihodnje čase,~ko mi na zgodnjem gróbu mah
 80 Sonetn|           kakor ti dekleta zalé,~ko bodo slišale teh pesem gláse;~
 81 Sonetn|         žlahtnega je, žene zale,~ko, ki budi dih pomladanski
 82 Sonetn|   Obdajale so utrjene jih skale,~ko nekdaj Orfejovih strun glasove,~
 83 Sonetn|          so dale rasti nevesélo,~ko zgodnja roža raste zapeljana~
 84 Sonetn|         vse so se ga polastile. ~Ko v veži je Orest Diane mile~
 85 Sonetn|        ki lé temnejši noč stori, ko ugasne. ~Od tud ni več srcé
 86 Sonetn|        bodo nov cvet bolj veselo~ko rože, kádar mine zima huda,~
 87 Sonetn|     molitve žlahtnič trde glave,~ko té začetek, v kteri poje
 88 Sonetn|     vedno molil 'z misli prave. ~Ko znébil duh se trupla je
 89 Sonetn|      nobeni Eve hčeri, ~de préd, ko ugásnila smrt moč plamena,~
 90 Sonetn|        jóča nje podoba blaga,~in ko ti že priteče smrtna sraga,~
 91 Sonetn|         té, kí pali,~de luna jih ko sonce ne razžali,~de nenevarna
 92 Sonetn|         bo dneva. ~Brez té moči, ko lune žarki zlati,~se v njih
 93 Sonetn| grenkótami ne sili več bolnika. ~Ko je viharjov sila prevelika,~
 94 Sonetn|        lévi. ~Pogled ta bolj jih ko goreči lévi,~in ko strahovi
 95 Sonetn|      bolj jih ko goreči lévi,~in ko strahovi vsi 'z pekla spušéni~
 96 Zabavl|       bomo tak govórili v Emoni,~ko žlobodrali so tam v Babiloni,~
 97 Zabavl|    žlobodrali so tam v Babiloni,~ko bil jim Bog je govorico
 98 Zabavl|        očíta, koj Apel popravi. ~Ko pride drugi dan spet mož
 99 Nesrec|         na tla ga zimski trešne,~ko toplo sonce pomladanako
100 Nesrec|          zanjga ní pomóči rešne;~ko spet znebi se gójzd snega
101 Nesrec|         klofuta,~kdor je prišel, ko jaz, pri nji v zamero,~ak
102 Krst  |       nespolnjenih sem bolečine,~ko Črtomír ves up na zemlji
103 Krst  |     strašná slepota je človeka! ~Ko niso meč, sekira in lopata~
104 Krst  |          je v črne zemlje krili,~ko so pod svetlim soncam sužni
105 Krst  |       ponevedama planiti nanje. ~Ko svojo moč narbolj vihar
106 Krst  |           de mož za možam pada. ~Ko se neurnik o povodnji vlije,~
107 Krst  |          je vera čez vse draga. ~Ko zor zasije na mrličov trope,~
108 Krst  |    tvojih prejšnjih dni odkriva,~ko te vodila ni le stara vera ~
109 Krst  |     kranjska nima lepš'ga kraja,~ko je z okolšno ta, podoba
110 Krst  |     zaklepa. ~Hči Bogomila, lepa ko devica,~sloveča Hero je
111 Krst  |      čede, žita in novine sadja;~ko bliža z njimi se devici
112 Krst  |         devici mladi,~zadene ga, ko se je nármanj nadja,~iz
113 Krst  |        tla, kak trese se beseda!~Ko zarija, ki jasen dan obeta,~
114 Krst  |          med njima dvema,~ki ni, ko meni, mu veselje tuje,~ki
115 Krst  |        kaplje vroče,~objeta sta, ko bi bila telesa~en'ga, spustiti
116 Krst  |          ki ga skriti ni mogoče,~ko vidi v táko žalost nju vtopljene,~
117 Krst  |       roké podpéra,~čolnič leti, ko v zraki urna tica.~Se ribič
118 Krst  |        otoka sem samotnem kraji,~ko te je ladja nesla preč od
119 Krst  |         bo ljubezen naji~prešla, ko val, ki veter ga zažene,~
120 Krst  |          se sklenile. ~Te misli, ko odšel si v hude boje,~miru
121 Krst  |        tukaj ljubijo, sklenili. ~Ko šla domú sem z družbo najno
122 Krst  |         te je tisto noč ohranil,~ko ni noben tovarš se smrti
123 Krst  |        patriarh, ak duh te žene,~ko si pogubljal jih, oteti
124 Krst  |          duhovnega te storil bo, ko mene.~V deželah jutra čakajo
125 Krst  |       večnem bo plaméni~zdaj, in ko mi odpade trupla peza;~v
126 Krst  |    Črtomira ta pogled prevzame. ~Ko je minul, kar misli, de
127 Krst  |        dopolni prošnjo eno!~préd ko se lóč'va," Bogomila pravi,~"
128 Krst  |  bridkosti v bran postavi,~préd, ko greš v Oglej čez goró zeleno,~
129 Krst  |        bóg'nje Žive. ~Razlagajo, ko pride v Akvilejo,~mu svete