bold = Main text
Part grey = Comment text
1 Pesmi | nje zgubi,~ako ljubi~druz'ga; póčlo bo srcé. ~
2 Pesmi | se stena~'z brezna globóc'ga do strmih nebes;~vender
3 Pesmi | z njih besed.~Otémnil ni ga časa beg,~nič manj ni bel
4 Pesmi | gre z njim v boj krvavi,~ga spremi čez goré brez cest,~
5 Pesmi | z oblakov~rodú naj naš'ga treši gróm;~prost, ko je
6 Pesmi | živi,~se v slavi, ko zgrudi~ga smrt, prerodi. ~
7 Pesmi | v tvojo opombo pijemo ga zdéj. ~Zbrani prijatlji
8 Pesmi | Zbrani prijatlji v spomin ga pijemo~tvojih veselih in
9 Pesmi | zemlje odeja,~vzamejo v sebe ga njene moči;~trčimo, bratje!
10 Pesmi | Bóg vé kám;~tebe in mene ga je srám! ~Káj pa je tebe
11 Balade | ognja vžgane. ~Ko premolkne, ga popraša~teta Rozamunde zale,~
12 Balade | globoka reka, Kolpa,~ne vdržé ga turške straže,~meč krvávi
13 Balade | sabotni dan,~ki ne spoštuje ga kristjan,~od vernih Judov
14 Balade | deklica,~mladenča najde kršen'ga. ~Za bele jo roké prijel,~
15 Balade | njeni je vsak dan obiskoval.~Ga mati tolaži, tako govori:~"
16 Balade | Od mesta do mesta s seboj ga je vzel,~ga prosil in silil,
17 Balade | mesta s seboj ga je vzel,~ga prosil in silil, de bil
18 Balade | pred Prag ji vnesel bil ga v boj,~al zdrav je, kar
19 Balade | prikupíti.~Iz misel spústi ga! zato~nikoli srečen on ne
20 Balade | prebelimi rokami se~preljub'ga poprijela;~in udri, udri,
21 Balade | zdrobi,~ko capice sežgane.~Ni ga lasu na glavi več,~z lasmi
22 Balade | je dolgo vodila za nos,~ga stakne nazadnje, ki bil
23 Balade | mizi rumeni junaka; ~enac'ga pod soncam mu ni korenjaka,~
24 Balade | deklica vsaka --~omrežit' ga Uršika lepa želi,~zaljubljeno
25 Balade | oblédil je obraz. ~Ko najdejo ga, prazna čutárčica leží,~
26 Balade | pokópat k tolovajam biričam ga dadé. ~
27 Balade | bil bi nekakóvi zapustil ga oblak;~bile lepé bi usta,
28 Balade | trupla gledat', dih prvi ga zdrobi;~srcé samó zavzetim
29 Balade | pripelje beli dan;~spet zájtro ga poglejmo, ko mine zor hladan. ~
30 Balade | zor hladan. ~Hladijo naj ga sapce, naj rosa pade nanj,~
31 Balade | splahnelo, spet zagrebímo ga." ~Razplátili srcé so, ležalo
32 Balade | bojim;~kdor ljubi brez upa, ga svarim,~nikar naj ne vesla
33 Balade | de tje ne bili bi vabíli ga. ~Poslušajo radi ga vsi
34 Balade | vabíli ga. ~Poslušajo radi ga vsi ljudje,~ga gledajo rade
35 Balade | Poslušajo radi ga vsi ljudje,~ga gledajo rade dekleta mladé; ~
36 Balade | mesto hód' obiskvát;~povabi ga deklic oče al brat. ~Vklon
37 Balade | se zgodi,~de cele mesce ga v mestu ni. ~Novica pravi
38 Balade | ima na zbiranje." ~Tako ga prijatlji tolažijo,~dokler
39 Balade | obraz razjásnijo. ~Po struni ga le boli srcé;~de več je
40 Balade | de tje ne bili bi vabili ga. ~V pondeljek jutro z veselga
41 Balade | zakóna sé mreže ujel." ~Tako ga prijatlji tolažijo,~dokler
42 Balade | obraz razjásnijo. ~Po struni ga le boli srcé,~de več je
43 Balade | de tje ne bili bi vabíli ga. ~In bil je spet v gradu
44 Balade | gospe,~tám slišat' sloveč'ga godca želé. ~In v gradu
45 Balade | se mu zgodílo je?~ker ní ga, de bi on vodil vrste. ~
46 Balade | on vodil vrste. ~In gre ga ískat, klicat strežaj,~in
47 Balade | in drugi za njim, ker ni ga nazaj. ~In pravili so si
48 Balade | si tam na uho,~kje, de so ga najdli in kako. ~Ko godec
49 Balade | trdokljunsko dete,~od preljub'ga Avguština,~vél'koglávega
50 Balade | srcu sladke melodije,~toži ga Bogú pušavček: ~"Lej, kalin,
51 Razli | zvezdi umno glávo;~in cel'ga neba hočte~vi zvezde zmodrovati! --~
52 Razli | čolnič nov, z Bógam zročmo ga valóvam;~ní se navádil popréd
53 Razli | Séme, ki tí zasejál si ga, žé gre v klásje vesélo,~
54 Razli | zastópi,~zapiši t&rgrave;dno ga v možgane svoje!~Ak hočeš
55 Razli | besed se tujih boj, ko hud'ga vraga,~ak kos si temu, koj
56 Razli | na nos visele.~Poslušaj ga, kako jo on zavije,~jezika
57 Razli | nobeni ceni,~jezika naš'ga z njimi ne ognusi!" ~Učenec ~"
58 Razli | kar v bukvah je natisnjen'ga, upije,~to, bratec! med
59 Razli | nikdár več zdrav ne bo, ki ga pušíca~pogléda bistrega
60 Razli | srcé užgano,~pogléda njen'ga užival sem sladkosti,~dokler,
61 Zabav | Za Pégaza smo pevcam ga prodali." ~
62 Zabav | čakate slovarja,~ne čákajte ga od abecedárja. ~
63 Zabav | zobráziti jezik,~njih le mogóčni ga ród íma pravíco pisát';~
64 Gazele | ko bova~únstran Haronov'ga bróda, tvojega imena.~Bolj
65 Gazele | večera,~tiho tožbo mojga bled'ga, vel'ga lica, de jo ljubim.~
66 Gazele | tožbo mojga bled'ga, vel'ga lica, de jo ljubim.~Prebivál'
67 Gazele | Pevca ubozega usliši, ki ga ranil tvoj pogled,~préd
68 Gazele | bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve;~kdor sadí
69 Gazele | sam ne ve.~In vojšak, ki ga trobenta vabi med kanonov
70 Gazele | ne ve.~In al veš, de tí ga vnemaš, tí mu pevski ogenj
71 Sonetj | nesreče,~kakóvi revež je, ki ga presune~'z oči nebeških
72 Sonetj | razkropljena;~od sonca, ljub'ga svoj'ga, zapušena~jih zemlja
73 Sonetj | od sonca, ljub'ga svoj'ga, zapušena~jih zemlja celo
74 Sonetj | bleda,~nazaj pripelje zarja ga rumena,~tak zemlja je v
75 Sonetj | skrbi oblake. ~ ~Je od vesel'ga časa teklo leto,~kar v Bétlehemu
76 Sonetn | petnájst sonetov ti takó ga spleta,~de "magistrale",
77 Sonetn | prežene. ~Ti si življenja moj'ga magistrale,~glasil se 'z
78 Sonetn | kjer mine jeza notránj'ga prepira,~kjer petje 'z polnega
79 Sonetn | raste zapeljana~od mlad'ga sonca kopnega svečána,~ak
80 Sonetn | podobe zale,~pogléda tvoj'ga pil sem žarke mile,~ljubezni
81 Sonetn | začela boje,~Erinje vse so se ga polastile. ~Ko v veži je
82 Sonetn | koj veselo. ~Tak blizo moj'ga bi srcá kraljice,~bi blizo
83 Sonetn | vaji. ~tam na tehtnico svét'ga Mihéla~s Petrarkam djala
84 Sonetn | bila je mera~trpljenja tvoj'ga; moje ga premaga:~nazadnje
85 Sonetn | trpljenja tvoj'ga; moje ga premaga:~nazadnje omečí
86 Sonetn | tamburini;~obhajajo v srcá ga globočini~v samotnih kotih
87 Sonetn | pele,~obhajali so s petjam ga in plesam~prijatlji in prijatljice
88 Sonetn | jaz praznoval sem z mokrim ga očesam,~v samoti so za srečne
89 Sonetn | žene čoln, obupajoče~leteti ga pusté roké brodnika. ~Ne
90 Zabavl | ak je od kashe kaša bolj'ga žita,~in boljš' obdelana,
91 Zabavl | pogodi, méč se loti; ~zavrne ga obraznik imenitni,~in tebe
92 Nesrec | de b' uka žeja me iz tvoj'ga svéta~speljala ne bila,
93 Nesrec | Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne,~ko toplo
94 Nesrec | sovražna sreča!~stoji, ki ga iz visokosti jasne~na tla
95 Nesrec | valmí na stene buta. ~Okrog ga drvita skrb in potreba,~
96 Nesrec | vleže,~de glasni hrup nadlog ga ne predrami. ~ ~Čez tebe
97 Krst | dnovi!" ~Ne zapusti nobeden ga v ti sili,~molčé orožje
98 Krst | snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja,~Bohinjsko jezero
99 Krst | Dežela kranjska nima lepš'ga kraja,~ko je z okolšno ta,
100 Krst | srcé mladó ni za noben'ga vneto. ~Darí opravit bóg'
101 Krst | se devici mladi,~zadene ga, ko se je nármanj nadja,~
102 Krst | veselje tuje,~ki srečna ga ljubezen v prsih vnema,~
103 Krst | sta, ko bi bila telesa~en'ga, spustiti žnabel žnabla
104 Krst | žnabel žnabla noče;~si z lev'ga óča, desnega očesa~jok briše,
105 Krst | desnega očesa~jok briše, ki ga skriti ni mogoče,~ko vidi
106 Krst | tvoja~podoba, ki speljala ga je 'z boja. ~Enkrat videt'
107 Krst | privesla od úne stráni,~opomni ga, kak sam sebe pozabi,~kako
108 Krst | sebe pozabi,~kako povsod ga išejo kristjani,~kak z vjetimi
109 Krst | ostati brani,~stopiti k sebi ga v čolnič povabi,~de ga pripelje
110 Krst | sebi ga v čolnič povabi,~de ga pripelje v varniši zavetje;~
111 Krst | Ker se mu zdi, de lakota ga grudi,~junaku, kar je v
112 Krst | Črtomir pri sebi pravi. ~Zbudi ga 'z misel teh mož govorica,~
113 Krst | prešla, ko val, ki veter ga zažene,~al hrepenečih src
114 Krst | bogaboječi,~duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami:~kako nas vstvaril
115 Krst | Marije:~'Zavreči v jezi ga, moj Bog! ne hóti,~ker v
116 Krst | ne daj v oblast sovražni ga togoti,~pred njo naj milost
117 Krst | pred njo naj milost tvoja ga zakrije!'~In čudno te je
118 Krst | ubranil. ~Iz spanja svoj'ga, Črtomir! se zbudi,~slovo
119 Krst | omaga,~ki v njemu tvoja ga ljubezen vname,~dokler krvi
120 Krst | jezni~njih Bog, ki kličeš ga Boga ljubezni?" ~DUHOVNI ~"
121 Krst | zlatá mu treba, si od mož ga vzame; ~dar ribču da, njim,
122 Krst | dar ribču da, njim, ki so ga nosili.~"Kar Staroslav zlatá
123 Krst | zlatá še hrani zame,~daj ga sirotam," reče Bogomili,~
124 Krst | moli,~v imeni k&rgrave;sti ga svete Trojice.~So na kolenah,
125 Krst(4)| vájvoda, je Valjhúna, ki so ga bili Slovenci v prvih letih
126 Krst(4)| nazaj pripeljal, in jim ga je zopet vsilil. Poglej
|