Part

 1 Pesmi |       čista glorija,~ki vera da jo, je prešla. ~En sam pogled
 2 Pesmi |           En sam pogled je vzel jo preč,~nazaj ne bo je níkdar
 3 Pesmi |         ker zdaj vas~kakor nas,~jo s&rgrave;čno bránit' kliče
 4 Pesmi |        v predragi deželi,~ki si jo ljubil presrčno ves čas;~
 5 Pesmi |         jezik ji lažniv' obeta,~jo peljati pred oltar;~Bog
 6 Balade|         lepo hčerko, ~in svaril jo je rekoč:~"Ako boš pri okni
 7 Balade|    vžigajo skeleče rane. ~Dókaj jo baronov snubi:~troje iz
 8 Balade|     ukaže mu, de prosi~od očeta jo in žlahte.~Njemu óča nje
 9 Balade|      teta Rozamunde zale,~de bi jo čez vse pohvalil,~reče mu
10 Balade|         od neveste naše?" ~"Bog jo žívi gospodično,~Bog ji
11 Balade|      spremeni rudeče,~nejevolja jo prevzame,~Ojstrovrharja
12 Balade|        pelje,~na svoj grad domú jo vzame.~Cvet junakov, Ojstrovrhar,~
13 Balade|      vseh resnic je vere prave,~jo je krstil, potlej njiju~
14 Balade|        najde kršen'ga. ~Za bele jo roké prijel,~na s&rgrave;
15 Balade|         na s&rgrave;ce stisnil, jo objel,~je govoriti tak začel: ~"
16 Balade|      káj ti je, o ljuba hči!"--~jo s&rgrave;čno objemúje.~"
17 Balade|      veš, veš, veš!~za njima so jo vnele,~ko ójster piš skoz
18 Balade|         In nad železne vrata tí~jo skokama drvijo;~švrk! s
19 Balade|      nje volja bila. ~Jih dókaj jo prosi, al vsakmu odreče,~
20 Balade|         Severa se moži. ~Zvečer jo je poročil, do polnoči svatvál;~
21 Balade|      zdihoval,~je kmalo objemal jo in kušovál. ~Obljubi mu
22 Balade|         godec presrečni obljubi jo vzet'. ~Bile so v gradu
23 Razli |    števili,~debelo po gorjansko jo zarobi,~vsi bomo tvojo čast
24 Razli |       visele.~Poslušaj ga, kako jo on zavije,~jezika sol, lepota,
25 Razli |     vezánje se odkrije.~Tam púl'jo besedí se korenine;~k tem
26 Razli |     bukve čiste,~ak nas ne hval'jo, naj me vzame zlódi~Cel
27 Razli |    utile veleva,~kaj prida sliš'jo ušesa naše rade;~nam utile
28 Gazele|     komú neznana je resnica, de jo ljubim,~v pesmih mojih védna,
29 Gazele|        védna, sama govorica, de jo ljubim.~Ve že noč, ki brídko
30 Gazele|      zarja, dneva porodnica, de jo ljubim.~Ve že jutro, ve
31 Gazele|        bled'ga, vel'ga lica, de jo ljubim.~Prebivál'ša mojga
32 Gazele|    nepokóju mesta ni novica, de jo ljubim.~Ve že roža, ki pri
33 Gazele|         nad pótjo leta tica, de jo ljubim.~Ve že mokri prag
34 Gazele|        mimo vodi me stezica, de jo ljubim.~Ve že vsaka stvar,
35 Gazele|        noče draga mi devica, de jo ljubim. ~ ~4 ~Draga! vem,
36 Gazele|       Al je moč na prvi prostor jo v zbirálših posaditi,~moč
37 Sonetj|      truma ji zelena~prikaže in jo spomni stare rane. ~Ak prašate,
38 Sonetn|       podpore,~skrivéj so pesmi jo razodevále. ~Željá se ogenj
39 Sonetn|     kratka,~kjer me od tebe lóč'jo časi, kraji. ~Sedela z Lavro
40 Nesrec|     gladka,~od nje nas ne odkup'jo kupi zláta,~ne odpodí od
41 Krst  |         njimi, ki še t&rgrave;d'jo vero krivo,~beži tje v Bohinj,
42 Krst  |       tje do gošave;~to noč nam jo doseči je mogoče. ~Narvéč
43 Krst  |        nje sinovi~si prosti vól'jo vero in postave. ~Ak pa
44 Krst  |         Kranji žari,~ošabno nós'jo tí pokonci gláve.~Al, de
45 Krst  |          ki si prejel od matere jo svoje,~té vere, ki ji deklica
46 Krst  |    zmage večno slavo,~ak bi, de jo doseči móč je, sodil;~al
47 Krst  |        še živa,~al so obvárvale jo mokre straže,~al pred sovražniki
48 Krst  |        de v naše kraje oznanvat jo pride;~ker so vasi bile
49 Krst  |  pomladanska slana,~al v cvetji jo zapadejo snegovi!~tak mladi
50 Krst  |     komej sponam ječe,~že davno jo pokriva grob zeleni.~Osrečit'
51 Krst  |          kdor méni,~de ugásniti jo more sreče jeza;~gorela
52 Krst  | Bogomili,~se bliža ji, presrčno jo objame,~molče poda desnico