ZABAVLJIVI NAPISI

PREDGOVOR IN ZAGOVOR
Feriunt -- summos fulmina montes.

Naj misli, kógar bi pušíce té zadele,
de na visoki vrh leté iz néba strele.

VZROK NEZLATEGA VEKA

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi,
ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.

NOVI PEGAZUS

"Višnjani! kam ste svojga polža djali?"
"Za Pégaza smo pevcam ga prodali."

ČEBELICE PUšIČARJAM

Ko vsaka ni žival lisica,
tak vsaki ni napis pušíca.

ČEBELICE PRAVLJIČARJAM

Pravljíca po Ezóp' od vas zapeta,
več nima slásti, kakor jed pogreta.

ČEBELICE ŠESTOMERJOVCAM

Ak kdo v heksametru namest spondeja,
al daktila posluži se troheja,
ne ve, kam se cezure déjo,
on vprega Pégaza v galejo.

ČEBELICE PESMAM BREZ S IN C

"Brez cetov teče vir mu Hipokrene,
in esov v pesmah njega najti ni!"
"Zatorej nimajo nobene cene,
zato so pesmi tiste brez soli."

ČEBELICE PEVCAM LETNIH ČASOV

Kdor govoriti kaj ne ve,
on vreme hval' al toži;
kdor pevcov peti kaj ne ve,
od letnih časov kroži.

LESNIČNJEKU IN LEVIČNJEKU

Kako bi neki sladke pel Lesničnjek!
Kako bi neki prave pel Levičnjek!

PRÉD PEVCU, PÓTLEJ HOMEOPÁTU

Popréd si pevec bil; zdaj si homeopat;
popréd si časa bil, zdaj si življenja tat.

ČEBELARJU

Zakaj pač muhe moj lovi Kastelic?
Prodajat' misli jih namest čebelic.

VODNIK

Preblečen sem menišič bil,
in rad sem pel, še rajši pil.

RAVNIKARJU

Gorjancov naših jezik potujčvavši
si kriv, de kolne kmet, molitve bravši.

ABECEDARJU

Slovenci! ako čakate slovarja,
ne čákajte ga od abecedárja.

AHACELJNOVIM PESMAM

Ne čudi se, neslane
de pesmi bodo brane,
lej, pure vabi: "puri, puri!"
in božje vólke: "šuri, muri!"

(Mera po udarjih glásnikov in naslédu soglasnikov)

NEKIM PEVCAM DUHOVNIH PESEM

Rés je duhóvna, in rés pésem ní váša duhóvna,
dúh praznóte ki imá, bóžjega prázna duhá.

KREMPELJNU

Nísi je v glávo dobíl, si dobíl le slovénšino v krémplje;
dúh preonémčeni sláb, vóljni so krémplji bilí.

NOVIČARJAM

Tát, rokomávh govorí jézik drúgim neuméten,
márska po hlévi diší tvója beséda, kmetávs!
Lépši biló bi berílo novíc rokodélsko-kmetíjskih,
ako rokovnjáške in manj bi kmetávske bilé.

KOPITAR

Nósil učéno glavó s častjó sem vseh premagávec;
sm&rgrave;t in ošábnost ste zmágale mene samé.

DANIČARJAM

"Gáj daničár, daničárska druhál? svój píšejo jezik,
slávšine tí júžnih so janičárji dežél."

DOBROVSKI

"Prijátelj! ki 'z svetá prídeš, mi povéj po pravíci,"
Dobrovius modróst práša Kopítarjovo:
"Al Dubróvničanov, s&rgrave;bski, al már vóli hrváški
jezik píšejo Gáj, Gája goréča druhál?"

BAHAČl ČETVERO BOLJ MNOŽNIH SLAVE RODOV

Čeh, Polják in llír, Rús svój 'zobráziti jezik,
njih le mogóčni ga ród íma pravíco pisát';
Béli Hrovát, Rusnják ne, Slovák ne, s Slovénci ne drúgi,
tem gre, Sláve pesám, lájati, táce lizát'.

NAROBE KATÓN

Od drúgih mánjši in časten manj ród je slovénski,
lákota sláve, blagá, vléče pisárja drugám.
Victrix causa Diis placuit, sed victa Catoni;
Stánko, Slovéncov vskók, Vráz si naróbe Katón.

PRIČUJOČE POEZIJE

Smé nékaj nas, ker smo Prešérnove, bíti prešérnih;
pésem káže dovolj, kak je naš óče kroták.