Part

 1  I |   objema te;~Naj v strúp se méd mu spreobrne,~Ki ga iz tvojih
 2  I |       sitnost déla,~Ki sem bolj mu vajen že. ~Serce moje ni
 3  I |     brezno ---- huda kača~Zvita mu na dnu lečí;~Táko je ----
 4  I |        ne bo;~Nihče se vsmiljen mu ne bliža,~Da bi govoril
 5  I |       Ki za materjo se joka,~Ki mu v zémljo jo nesó. ---- ~
 6 III|    sreči mi ne izdihuje,~Neznan mu strah, naznan je up. ~Le
 7 III|      svoje,~V njem starka mlade mu godí. -- ~Tí vsako leto
 8 III|      persa nepokojna! ~ ~Ostani mu, ostani zvésta!~Solzeče
 9 III|         njegova, on bo tvoj,~Ko mu v naročji biš slonela,~Spomin
10 III|         te ne moti moj! ~Ostani mu, ostani zvesta,~Še enkrat
11 III|      drevó!~Zeleno peró~Suši sé mu in rumení.~Cvetica~Samica~
12 III|         Moj dom, sporoči serčna mu voščila:~Da srečo bi nebesa
13 III|     voščila:~Da srečo bi nebesa mu rosila~In dar mirú in med
14 III|     ljubih ust pozdrava,~Domača mu je tuja že beseda! -- ~ ~
15 IV |   tolažba! mogoče ne bó~Vtešiti mu želje po meni goreče;~Da
16  V |          domovina moja!~Tolažbe mu ne daje in mirú.~Dežela
17  V | ljudstvo krepko, zdravo!~Pa kdo mu kaže pot do sreče pravo? ~
18  V |        peljati hoče. ~Vžgi jezo mu in dobro je podnéti,~Da
19  V |     nemško delo. ~Vsáj slave se mu je zadosti pelo.~Pa tega,
20 VI |        gane ga ostroga,~Pribita mu je noga. ~Marija -- kdo
21 VI |        ti! ~O rešena sem, solzí mu okó;~Saj vedela sem, da
22 VI |        ki v grobu spi. --~Česàr mu svet ni mogel dati,~Tolažbo,
23 VI |        mogel dati,~Tolažbo, mir mu ti daj, mati! ~ ~
24 VI |       ki jo prelil je sin!~(Meč mu pade iz róke.)~Oj. oj! ne