Part

 1  I |       dá,~In ljubega v naročje tvoje~Naj kmalo spet me pripeljá. ~
 2  I |        Zastonj! pregrehe černe tvoje~Ne spere bridkih solz morjé! ~
 3  I |      težkó! ~Okó naj mi zasije tvoje,~Zasije zorni tvoj obraz,~
 4  I |       v tihi noči obiskuje,~In tvoje zveste sine, moje brate,~
 5 II |   vnemajo kri možém;~Drágo res tvoje ni blagó,~Kupec po verhu
 6 II |        smehljaj dobó. ~Lépe so tvoje černe očí,~Dolgo v njé gledati
 7 II |       je skerb in kaj je reva,~Tvoje ne vedo gorice;~Sreče žarno,
 8 III|     nič ne dé! ~Ko je sercé še tvoje spalo~V nedolžnosti otročjih
 9 III|      se lica,~V njej bistro se tvoje gleda okó. ~Ti bodeš kalil
10 IV |         kjer vse je veselo?~Ko tvoje je srečalo moje okó,~Povej!
11 IV |     veselimi vesela. ~Da sreče tvoje ne kalim,~V viharno zimsko
12 IV |     nate, mili dom! ~Vse germe tvoje, vsa drevesa~Ko znance sem
13 IV |  preteklo žé,~Kar sem zapustil tvoje krilo,~Zapustil tvoje sem
14 IV | zapustil tvoje krilo,~Zapustil tvoje sem goré. ~Goré spet gledam
15 IV |        vedno si mladó;~Obličje tvoje še smehljá se~Takó ko nekdaj,
16  V |   sveto,~Za dragi dom sercé je tvoje vneto. ~Čuj milo prošnjo
17  V |     vem.~Prezvito še zdi se mi tvoje ravnanje;~Pretánke ti zanjke
18  V |    tudi ne prosim:~Če pesmi mi tvoje niso po godi,~Ostró jih
19 VI |       kervave. ~O! da zapustil tvoje krilo,~Po svetu šel sem