Part

  1  I |    veselje ----~Rad bi govoril, pa mi ni mogoče. ~Natora sveta!
  2  I |        v persi meni vstvari,~Al pa mi petja sladki dar podari! ~ ~
  3  I |       dolgo časa spét;~Ljubezen pa je seboj pripeljala~Zelenje
  4  I |      sladko grozdjiče sem bral;~Pa nate, ljubica! sem mislil,~
  5  I |       je pač znano vsim ljudem;~Pa slaja še so njena usta,~
  6  I |     slaja še so njena usta,~Kar pa jaz sam na svetu vém. ~Kar
  7  I |     kmalo spet me pripeljá. ~Če pa si mene pozabila,~Če drúg
  8  I |    Ponižan jokal sem glasnó;~Ti pa od mene sladko svoje~Obračala
  9  I |    naročji sem molčé ti slonel,~Pa v mile zerl sem ti oči;~
 10  I |      Solzà mi priigra v okó;~Ti pa zagledala si sólzo,~Ter
 11  I |         Zvedrilo bo se ti okó. ~Pa pesmi bodo ti vesele,~Ko
 12 II |     bodem jaz zadremala;~Ti kos pa v seči cveteči poj,~Da bodeva
 13 II |      Ona ali ta leží;~Vendar to pa bolje znate,~Kaj življenje
 14 II |       Hladilo si rane skeleče. ~Pa kaj se ti jasne kalé oči?~
 15 II |        spet v roko popotni les,~Pa dalje, dokler ni prekásno!~
 16 II |        si stara štirinajst let,~Pa že zahajaš sama med svet. ~
 17 II | naravnost povém:~Če še ne zdaj, pa dolgo ne bó ----~Pa boš
 18 II |       zdaj, pa dolgo ne bó ----~Pa boš prodajala lastno teló! ---- ~ ~
 19 II |   spenja se ravnina;~Sercé, okó pa meni ne miruje,~Obrača v
 20 II |    Izlije sreče méro naj obilo,~Pa kmalu s tabo združi naj
 21 II |         Čez goré in čez doline,~Pa do tvojih sem bregóv,~Kjer
 22 II |    globoko~Potopite se vodó;~Ti pa. dèkle černoóko!~Belo mi
 23 II |     žerd stojiš molčeč;~Oh zató pa izgovorna~Tvoja žena je
 24 II |       jaz vem, kako kertini~Tej pa óni je imé;~Oni luži, tej
 25 II |        Rim slovanski res si ti;~Pa -- kaj vse mi to pomaga?~
 26 III|      Natoro sem in rod in dom. ~Pa kaj! pomlad in ž njo zelenje~
 27 III|     srečno, tica! te ohrani,~In pa tvoj mili rod s tebó! ~Ves
 28 III|      srečno, tica! te ohrani~In pa tvoj mili rod s tebó! ~ ~
 29 III|     Hvaležno serce moje bó. -- ~Pa sladka misel, zapeljiva~
 30 III|     tuja že beseda! -- ~ ~Zakaj pa nisi prej nanašal,~Ko drugi
 31 III|      Deržala te do tega dne?~Al pa ti morebiti sreča~Prej ljube
 32 III|       zdaj mi polno serce poči;~Pa solze bilo ni v očí. ~Zdaj
 33 III|      solze bilo ni v očí. ~Zdaj pa ste zopet tu, solzé!~Tecite,
 34 IV |      srečna bova,~Če srečna ne, pa mirna vsaj. ~Poglej cvetico!
 35 IV |         ne? Lepé so bile sanje,~Pa splašil jih je svitli dan! ~
 36 IV |      Svoje poti se deržite,~Jaz pa naj po svoji grem. ~Po deželi
 37 IV |    obrazi krog in krog!~Po njih pa se ti oziraš vesela;~Ni
 38 IV |        srečen je vsak, kdor ni, pa se dela. ~Zagledaš mene --
 39 IV |     tuji mož?~Ne glej ga nikar, pa vesela ostani! ~Življenje
 40 IV |      pravil vsim dobrim ljudém,~Pa mora molčati duša vesela! -- ~ ~
 41 IV |        mirno skupaj živela. -- ~Pa kaj se nazaj oziraš plahó,~
 42 IV |      dalje grem,~Rokó mi podaj, pa bog te obvari! ~Spremljala
 43 IV |        želel ga tebi v naročje;~Pa čudno! iz ust mi beseda
 44 IV |     povém. ~Dežela je lepa, kje pa so zvesti~Sinovi ljubeči
 45 IV |       Spet zrejo srečne te očí;~Pa káj ni čisto mi veselje,~
 46 IV |       Spet zrejo srečne te očí;~Pa čisto moje ní veselje --~
 47 IV |         po ljubi se toži meni. ~Pa, vbogi labud! ti večno si
 48  V |        hrupom tihe dni;~Moj duh pa krog skerbán po svetu roma,~
 49  V |        ljudstvo krepko, zdravo!~Pa kdo mu kaže pot do sreče
 50  V |         moja je , to úk ni moj.~Pa kaj! saj treba ni ti prošnje
 51  V |         planince" bo;~"Snoči je pa slanca pala,"~Božala jih
 52  V |         naj v desno rokó,~Deklè pa na steni objema naj leva;~
 53  V |      naj leva;~En dober poljub, pa en krepek požir,~Še eden
 54  V |       požir,~Še eden in dva še, pa še ne bo mir!~To serce in
 55  V |        tu, sredi deklet,~Skerbí pa prežijo naj zunaj pred vrati;~
 56  V |     pred vrati;~En krepek požir pa en dober poljub,~Takó le
 57  V |         stavimo v kljub!~Skerbi pa prežé na nas zunaj pred
 58  V |        hodi;~Pri polnem kozarcu pa dekle leoó,~To, menim, izméd
 59  V |         škodi.~En dober poljub, pa en krepek požir!~Življenja,
 60  V |        Med nami ljubezen je, ne pa prepir,~Tu nič se, deklè!
 61  V |         izpije,~Peruti razvije,~Pa k drugi brenčí. ~ ~
 62  V |         ljubega sem že izbrala,~Pa oh! vse to zastonj je zdaj!~
 63  V |       sapa.~Noč bodi! pravim -- pa je noč.~Zdaj se začenja
 64  V |   zanaprej plesali.~Saj bilo je pa tudi čas,~Da svet dobi ves
 65  V |    slábo mojim dé očém;~Po noči pa je malo paše.~Terdo je res
 66  V |       zviti so ko kače!~Zdaj bo pa kmalu vse drugače.~Noč bo
 67  V |        na zemlji večne čase. --~Pa kaj je to?~luč solncu rase,~
 68  V |                    Konju~Kaj si pa neki tí pregrešila,~Ti nesrečna,
 69  V |        v dar? ~Mnogo biča, malo pa piče~Trudne te reve čaka
 70  V |      palice dosti dobím;~Potlej pa čaka me ónkraj jame~Večno
 71  V |          če voljno terpim. ~Kdo pa bo tebi, uboga para!~Vdare
 72  V |   uganjka je brez rešenja,~Tebi pa tudi, kaj ne, moj konj?~
 73  V |          tá nam poj nevtrudno. ~Pa vredno vaju peti je težavno,~
 74  V |    zvezdami nar bolj veljavno. ~Pa saj "se ne tají pero mi
 75  V |        bolja pota. ~Še težja bo pa druga ti dobrota:~Vžgi v
 76  V |   ljubezni prave,~Do národa, ne pa do puhle slave,~Če ti zadosti
 77  V |   zadosti močna je gorkota. ~Če pa ti tó je delo nemogoče,~
 78  V |    slave se mu je zadosti pelo.~Pa tega, mož učeni! ne pozabi:~
 79  V |        se tudine zdi nar bolji;~Pa to pomisli: Kdor noče stradati,~
 80  V |     dober imeti;~Želodec dober, pa slabo sercé,~Oboje dobro --
 81  V |     mika jeduha;~Oh! koliko íma pa tacih svet,~Ki sólze požirajo
 82  V |        nam pušča komar,~Po noči pa tiho nas bolha kolje. ~5. ~
 83  V |      nisem hudoben mož;~Temù se pa tudi čudil ne boš,~Če vidiš,
 84  V | Življenja ne ljubi pameten mož,~Pa vendar ne more brez njega --
 85  V |           Da zvesta se najde tu pa tam,~Nikakor jaz tega nočem
 86  V |     božji dar?~Darovanemu konju pa, veš, nikdar~Hvaležen človek
 87  V |          Ne zlate in ne lesene!~Pa tudi domača "vila"~Ni v
 88  V |      tica na veji poje,~Vesele, pa žalostne vmés,~Priproste
 89  V |         se pesem moja v oblake,~Pa tudi ne v mlake.~Po polji
 90  V | cvetočem naj rajši hodi,~Zahaja pa tudi v temno hosto,~Zgovarja
 91  V |        s tiči pogosto,~Po blatu pa nikdar ne brodi. --~Čestí
 92  V |    menim, pesmi samé. --~"Zakaj pa jih dáješ med ljúdi,~Če
 93  V |  slovenskega tiska.""~To pravim pa vender, kar sem pel,~Iz
 94  V |          in ne od drugód.~Če bo pa našloò do serca pot,~Ne
 95  V |        po konci glave ne nosim,~Pa milostne sodbe tudi ne prosim:~
 96 VI |     bratje, sestre so, ne znam;~Pa več, ko oče, mati, bratje,~
 97 VI |      Zadosti solz sem videl že;~Pa jokajočega otroka~Spomín
 98 VI |      Tešiti hočejo ga žene,~Kaj pa jim on odgovori? ~"Ne prigovarjajte
 99 VI |      Zadosti solz sem videl že;~Pa jokajočega otroka~Spomin
100 VI |                    Bolnik~"Dej! pa mi še eno žlico nalij~Osladne
101 VI |     nalij~Osladne tiste pijače;~Pa górko me v odejo zavíj,~
102 VI |       mi stori."" ~"Zdravnik in pa vi ste čudni ljudjé,~Ležati
103 VI |        napočil tretji,~Tedaj bo pa vse končano;~Peljali se
104 VI |       Veselja se moram jokati. ~Pa so mi pisali, da si bolán,~
105 VI |         sem jokala sirota;~Zdaj pa si pred mano zdrav in močán,~
106 VI |        napočil je dan,~Tedaj je pa vse končano;~V pokòj so
107 VI |        se, glej! na smeh derži,~Pa zdaj ni časa spati!~In hčerko
108 VI |       krila se derží plahó,~Mož pa očeta vzame~Na mlade krepke
109 VI |      vihtí,~Zdaj bije ura vaša!~Pa -- čudo čudovito! glej!~
110 VI |    njeno sercé. ~Bel ima obraz, pa černe oči,~Mehkó se na njenih
111 VI |        na njenih persih sloní; ~Pa usta so njena ko méd sladké,~
112 VI |     Objema ljubo me z belo rokó~Pa vodi me v tihi hram sebó. ~
113 VI |       Vrag pije naj c tábo, jaz pa ne bom!"" ~Strašnó se okó
114 VI |     leto in dan si prišel domú,~Pa nisi objel me okrog vratú ~
115 VI |        z lastno rokó. ~Poklekni pa skleni nečiste roké~Ter
116 VI |       sem komaj sedemnajst let,~Pa čem zapustiti že beli svet! ~
117 VI |        leži!"" -- ~-- "Tedaj se pa vsmili me večni bog!~Nikar
118 VI |     zgrabil jo je za bele roké,~Pa vleče jo tje do globoke
119 VI |      bolna mati."" -- ~--"Če si pa ti, nič delj ne hodi,~Ustavi
120 VI |        veseli.~Od rojstva vedno pa do groba~Človeka spremlja
121 VI |   Slavljen od ust do ust; sedaj pa gnus~Odraslim bom, otrokom
122 VI |         Otrok, pod tujo streho, pa vesél~In srečen, v serci
123 VI |         z nemilo mi rokó?~Tedáj pa morala si vmreti, mati!~
124 VI |       bil~S čistó rokó? -- Takó pa si zastonj~Klečala pred