Part

  1  I |          slavcu dala si, natora!~Da nam v srcetopeče melodíje~
  2  I |          Škerjanec v sinje nébo, da se skrije~V daljavi neizmernega
  3  I |        čelo vroče,~Saj serca mi, da si še bolj močan.~Ne bode
  4  I |     Dokàj sem storil danes poti,~Da trudne žé so mi nogé;~Počitka
  5  I |        jo ljubil bom vsikdar! ~O da ji more pomagati~Iz serca
  6  I |     Poglej, kaj draga moja dela,~Da jo pozdravljam, ji povej. ~
  7  I |       Jezične starke redkih zob,~Da so ti toliko nabrale~Pregreškov
  8  I |         Za staro in mladó gorím;~Da malo maram za hudiča,~Da
  9  I |         Da malo maram za hudiča,~Da njih celó se ne bojim! ~
 10  I |         se vsmiljen mu ne bliža,~Da bi govoril mi s solzó: ~
 11  I | Priserčna moja, sladka domovina!~Da mi iz serca tvojega spomina~
 12  I |       koli poželelo,~Dal sem ti, da bi veselo,~Enkret bilo mi
 13  I |           Kaj gorjé ti tuje mar?~Da kar solnce ga obseva,~Vse
 14  I |         Vse človeštvo tare reva,~Da terpi tu slednja stvar! ~
 15  I |     slednja stvar! ~Kaj boli te, da morí~Brata brat in sin očeta;~
 16  I |         Brata brat in sin očeta;~Da zvestóst žené, dekleta,~
 17 II |    trudno glavo. ~Zagernem okna, da beli dan,~Ne drami sladkega
 18 II |       kos pa v seči cveteči poj,~Da bodeva dalje in slaje spala!"" ~ ~
 19 II |         na persih vžil. ~Vender, da si se mi vdala,~Grenke točil
 20 II |          gledati mi prijazno. ~O da pri vas ostati ne smém,~
 21 II |         popotnim ljudém, ~Pesmi, da vnemajo kri možém;~Drágo
 22 II |        Lahko plavaj, ladja moja!~Da mi serce dalje spi. ~Katera
 23 II |       nič ne vé;~Serce pravi mi, da gledam~Vzor ljubezni tu
 24 III|     énkrat daj še, majnik zlati!~Da glédam zorni tvoj obraz;~
 25 III|      Pomlad in zimo dan in noč. ~Da jaz sem zgubil sad in cvetje,~
 26 III|        stojiš, zastonj boš stal,~Da kdó bi prijazno besedo ti
 27 III|          prijazno besedo ti dal,~Da kdo na veselje bi vzel te
 28 III|         luna! za oblak se skríj,~Da mokrega ne zreš očesa! ~
 29 III|       zanj sercé gorí. ~Zadosti, da je eden srečen,~Jaz, ali
 30 III|          bo resnična, ali kriva,~Da me le teši, nič ne dé! ~
 31 III|          ljubezni bo zate vneta,~Da več se smijal iz njih ne
 32 III|       sporoči serčna mu voščila:~Da srečo bi nebesa mu rosila~
 33 III|   neskončno gorjé;~Terpi za nas, da se mi veselimo! ~ ~ ~
 34 IV |      cvetico! persi mlade~Odprè, da pila bi rosó;~Z nebá ji
 35 IV |        se domú bolnó. ~Ne jokaj, da ti žalovanje~Še huje ne
 36 IV |          boš z veselimi vesela. ~Da sreče tvoje ne kalim,~V
 37 IV |       duri grem, kjer ona spava,~Da tam na merzlih tleh ležim. ~
 38 IV |     Sladké iz oči mi lijo solzé,~Da vslišala mi je željo gorečo. ~
 39 IV |         mu želje po meni goreče;~Da nanje naslonim ko nekdaj
 40 IV |        sam, tako sam! ~Oj pridi, da ti položim glavó~Na persi
 41 IV |          bode nocoj pokoja.~Čas, da se v počitek truden podam --~
 42 IV |  prijatelj moj!~Kako bi bil hud, da me nisi čakal? ~Hvaležen
 43 IV |          sem ti v resnici za tó,~Da k mojemu si se prihodu potrudil;~
 44 IV |        nikar, kaj me je vžalilo,~Da prej, ko sem rekel, nazaj
 45 IV |          Lépo hvalo, dèkle zalo!~Da si se tako ljubó~Z okenca
 46  V |     bratovo kervjo si piše dela,~Da slava jim na veke bi živela! ~
 47  V |    molčim, kaj serce tu mi čuti,~Da huje ne raznamem starih
 48  V |      zagrinja v tamne me peruti,~Da nam posije kdaj rešivni
 49  V |      tebi govorí mi, oj mladina!~Da tebe ni okužil smertni strup;~
 50  V |         ni okužil smertni strup;~Da nate se ozira domovina,~
 51  V |       maja, tí vsaj terdno stoj!~Da ti ne vgasne v persih ogenj
 52  V |          bratje! tu zbrali lepó,~Da z vinom ljubezen nam serca
 53  V |       Tatinske krik se glási že;~Da naju revic ne pojé,~Tje
 54  V |         Saj bilo je pa tudi čas,~Da svet dobi ves drug obraz;~
 55  V |     nihče, sem téla reči,)~Takó, da včasi ni kaj speči.~Vsak
 56  V |          dalje veča je svitloba,~Da bi peklenska te hudoba -- !~
 57  V |      nesrečna, terpinčena stvar!~Da je tebi osoda nemila~Vdare
 58  V |     Kakor je nam naš pervi očak;~Da ga je stvarnik iz raja lopil~
 59  V |           Solncu in mescu~Kaj ne da, znanca! zdi se vama čudno,~
 60  V |       znanca! zdi se vama čudno,~Da vaju motim zdaj na stera
 61  V |         eno-ravnopravno,~Ne več, da voljo le storim očetno. ~ ~
 62  V |        našega razsvetli "glave",~Da bodo nam kazali iz puščave~
 63  V |    nemogoče,~Razsvetli ljudstvo, da začnè umeti,~Kam ta in óni
 64  V |          mu in dobro je podnéti,~Da vender enkrat malo zaropoče,~
 65  V |          stoka, pesem kuje reva,~Da berž jo v Glasnik pošlje
 66  V |    Terpinčilo mi je ušesa vboge,~Da hud, ko ti, sem po pravici
 67  V |          brez pomena mnogi,~Češ, da so verzi polni in okrogli. ~ ~
 68  V |          sveti vsaka stvar,~Takó da ne more biti bolje;~Po dnevi
 69  V |       tiho nas bolha kolje. ~5. ~Da nisi neumen, to dobro vem.~
 70  V |         staviš ljudem,~Le varuj, da nam ne zabredeš vanje. ~
 71  V |     nihčè spoznal te ne bo. ~7. ~Da si me prekanil, se bahaš
 72  V |         učenika. ~8. ~Prijatelj! da te sovražim, ne misli,~Saj
 73  V |     sovražim, ne misli,~Saj veš, da nisem hudoben mož;~Temù
 74  V |          čudil ne boš,~Če vidiš, da nisi posebno mi v čisli. ~
 75  V |            grešiti pomaga. ~12. ~Da z ženstvom spodobno se vedel
 76  V |          malo kaj vrednih! ~14. ~Da zvesta se najde tu pa tam,~
 77  V |           15. ~Ne grajaj mi žen, da se lišpajo rade,~Da se lepotičijo
 78  V |         žen, da se lišpajo rade,~Da se lepotičijo stare in mlade,~
 79  V |      tako, ker se dobro poznajo,~Da same na sebi le malo veljajo. ~
 80  V |          žené je narobe,~Ne veš, da ženska je božji dar?~Darovanemu
 81  V |        Ni v sanjah me iz volila.~Da naj budim zaspane slovence~
 82  V |           pilim"~Jaz pojem samó, da si lajšam sercé,~To pričajo,
 83  V |        drug se nihče ne potrudi,~Da spet se enkret kaj slovenskega
 84  V |      kdaj se zgodilo,~Ne pravim, da me ne bo veselilo.~Če kdo
 85  V |        nas se godijo čudne reči)~Da pesem ga moja pohujšuje,~
 86  V |         je čisto.~Le tó še samó, da te dèljne mudim,~In da se
 87  V |           da te dèljne mudim,~In da se spodobno priporočim:~
 88 VI |        Ne prigovarjajte mi revi,~Da naj ne jokam se nikar;~Ne
 89 VI |         pot,~In ne pozabi odeje,~Da v hladni jesenski noči život~
 90 VI |        jokati. ~Pa so mi pisali, da si bolán,~Kako sem jokala
 91 VI |     Razmáknite se, ostanite zad,~Da svitlo storí se pred mano;~
 92 VI |         njim~Na versti sem zdaj, da govorim. ~Kaj hočete vi,
 93 VI |         rokó, ~Ob tla ga trešči, da zazvenči,~Na sto drobnih
 94 VI |       svet! ~Kàj ne, moj bratec! da to ne bo?~Kaj v stran od
 95 VI |         kamnito serce!" -- ~-- ""Da oče in mati mi v grobu ležé,~
 96 VI |          mu okó;~Saj vedela sem, da me straši samó!" ~-- ""Pri
 97 VI |         le malo, sodnik strašán!~Da gledam vsaj enkrat še beli
 98 VI |     pridi, pridi, sin zgubljeni!~Da te pritisnem na serce;~Zver
 99 VI |      Roke mi rujejo kervave. ~O! da zapustil tvoje krilo,~Po
100 VI |        Zdihuje ves človeški rod.~Da smo rojeni, to nesreča,~
101 VI |       zavrite mi,~Takó le dolgo, da si preslepim~Z zvijačami
102 VI |     preslepim~Z zvijačami sercé, da prav sem storil.~Očeta mi
103 VI |        mečem sem sercé presunil,~Da ostra spreletí jo bolečina! --~
104 VI |          v serci z eno le željó:~Da gledal materi obličje bi~
105 VI |    Zakriva svitlo materno imé?~O da bi ga ne bila vsaj branila,~