Part

 501 II |             do zahoda. ~Od izvíra do iztoka~Srečen rod ob tebi biva;~
 502 III|             Ko mehka sapa pomladanja~Izvabi cvetko iz aemljé,~Ko bil
 503 II |             Od izhoda do zahoda. ~Od izvíra do iztoka~Srečen rod ob
 504 VI |          trudno, mati moja!~Pri tebi išče zdaj pokojà. ~Ti ne poznaš,
 505 IV |           boš čez malo dni! ~ ~Brezi jadra, brez kermila~Plava čoln
 506  I |          sebi sem dejal: ~Sladké res jagode so vinske,~To je pač znano
 507  V |       Pasvoje! --~Krilatega konja ne jaham~Nevarna zdi se mi ježa taka.~
 508  V |             Potlej pa čaka me ónkraj jame~Večno plačilo, če voljno
 509 VI |             Serca, ki v merzli spava jami,~Otrokov jok ga ne predrami. ~
 510 VI |            globje koperné,~Kadar jih jastreb plaši.~"V oltarji, mati!
 511 II |               Kje se roastbeef dober jé! -- ~ ~Lepa res si, zlata
 512  V |             biti. ~13. ~Kaj vprašaš, je-li med ženskami čednost?~To
 513 III|          rumeni? ~Zapertega je tesna ječa~Deržala te do tega dne?~
 514  V |          solzami kruh," to je grenka jed,~Kosilo tako ne mika jeduha;~
 515 II |             mati mi tvoja pripravlja jedi,~Ti polni mi čašo prazno,~
 516  V |             jed,~Kosilo tako ne mika jeduha;~Oh! koliko íma pa tacih
 517  V |            mečem si delijo~Narodom z jeklom pišejo postave,~Ki v sužnih
 518 VI |         sladkó;~V naročje zjutraj ni jemala,~Objemala me ní ljubó. ~
 519  V |             Nikar mi upa zadnjega ne jemlji,~Ko vse se maja, tí vsaj
 520 VI |            pozabi odeje,~Da v hladni jesenski noči život~Na daljni poti
 521 III|          svet! -- ~ ~Kakó si otožno, jesensko nebó!~Pod tabo vse hira,~
 522  I |              bojim! ~Kako bi jaz bil jezen nanje,~Tako lepo za mé skerbé!~
 523 IV |             malo,~IN lepih videl sem jezér;~Oči so jim dajale hvalo,~
 524 IV |          Bled ~Bog sprimi, svitlo te jezéro!~Iz serca kličem ti vesel;~
 525 IV |             ga bridki mi kalí. ~ ~Po jezeru mirno se voziš, labud!~Lepó
 526  I |             O kaj so si prizadejale,~Jezične starke redkih zob,~Da so
 527 VI |              gadi jim~Vijó, pletó, z jeziki sikajo!~Iz kač spleten jim
 528  V |                             Pevcu -- jezikoslovcu~Napisal. Prék! si knjigo
 529  V |             brán se stavil bode sili jezni,~Kdo luč prinesel bratovske
 530  V |           óni ga peljati hoče. ~Vžgi jezo mu in dobro je podnéti,~
 531  V |              jaham~Nevarna zdi se mi ježa taka.~Prijatelj od nekdaj
 532 VI |              nje;~Otrok po materi se joče,~Sam, v veži zapuščen sedé. ~
 533  V |                     V ~Pol smehá~Pol joká --~Narodna. ~
 534 VI |          Ljubezni tu domovja ni;~Oh! jokajo se milijoni,~Če eden le
 535  I |              kolenih v prahu~Ponižan jokal sem glasnó;~Ti pa od mene
 536 VI |     prigovarjajte mi revi,~Da naj ne jokam se nikar;~Ne čujete? --
 537  V |             krog glave,~Pridobljen z jokom vdóv in podertijo;~Brat
 538 III|              goré in čez planjave~Do južnih krajev ponesó te krila;~
 539 VI |           pletó, z jeziki sikajo!~Iz kač spleten jim v rokah zvižga
 540  I |               Tamno brezno ---- huda kača~Zvita mu na dnu lečí;~Táko
 541  V |       domišljava,~Golobi zviti so ko kače!~Zdaj bo pa kmalu vse drugače.~
 542 VI |            vdovi, dan prej pokopani,~Kakòr navada je pri nas;~Hodili
 543 II |         skeleče. ~Pa kaj se ti jasne kalé oči?~Od vsmiljenja so ti
 544 III|           tvoje gleda okó. ~Ti bodeš kalil čez nekaj let~Serce in jasne
 545 IV |           vesela. ~Da sreče tvoje ne kalim,~V viharno zimsko noč bežim;~
 546 III|                 ne vem! ~ ~Kaj deček kališ mi bistro vodó!~V njej gleda
 547 VI |          zgodbo čudovito~Za pragom v kamen konjsko tam~Vpodobljeno
 548  I |          zdaj miru ti nr dadó. ~ ~Ne kamna drazega, ne križa~Na grobu
 549 VI |          grobu ležé,~Očeta in mater, kamnito serce!" -- ~-- ""Da oče
 550 II |                        Popotne pesmi~Kannstadt poleg Nekarja  Danes tukaj,
 551  V |            Hu, hu! bal, bal! kasmata kapa!~Tako! zdaj piše prava sapa.~
 552 IV |         čisto mi veselje,~Kaj bridka kaplja ga greni? ~Lepó si, ko nekdanje
 553 III|              nesrečnemu ste meni,~Oj kaplje vé, grenkó sladké! ~Več
 554 VI |            obraz in oči,~Zaljubljeno kara me, govori: ~Kakó so ti
 555  V |            zvest ti ostal je edin iz kardela. ~11. ~Ženó je stvarnik
 556 VI |         milost tam deli~Med romarjev kardelo~V oltarji kronana stoji,~
 557  V |             Sova. ~Hu, hu! bal, bal! kasmata kapa!~Tako! zdaj piše prava
 558 II |              Da mi serce dalje spi. ~Katera voda, Rena voda!~Tebi je
 559  V |         drugim se nikdar ne laži. ~V katerikoli pride ti podobi~Skušnjava
 560 VI |             dete, oh! zastonj z rokó~Kazala persi: prizanesi jim!~Tu
 561  V |       razsvetli "glave",~Da bodo nam kazali iz puščave~V obljubljeno
 562  V |             ne pozabi:~Tvoj dobri uk kazé izgledi slabi;~To delu vrednosti
 563  V |         misliš v serci, to v dejanji kaži,~Ne sebi, drugim se nikdar
 564 III|         stojiš, zastonj boš stal,~Da kdó bi prijazno besedo ti dal,~
 565 IV |            dni! ~ ~Brezi jadra, brez kermila~Plava čoln mi čez morjé;~
 566 II |           preveč! ~Kaj jaz vem, kako kertini~Tej pa óni je imé;~Oni luži,
 567 VI |            očmi!~In oh! iz persi tok kerváv se vlíje!~Hu! hu! strašán
 568 VI |              iz glave~Roke mi rujejo kervave. ~O! da zapustil tvoje krilo,~
 569 VI |          Plane iz kraljevega dvora s kervavim mečem) ~Ubit je vrag, zaklan
 570 VI |              Sovragovo! Dovolj ti bo kerví!~Preveč! -- Nikar! kri materna
 571 VI |            bliže se derví druhal,~Po kèrvi naši vriska;~Kdo nam bo
 572 III|             Mladé nočí, sladké nočí!~Kjé ste ljubezni ve nebesa!~
 573 III|              Med žitom, ki hiti že v klas. ~Rad glédal čedo bi po
 574 III|        gledam te, zelena njiva!~Ki v klasje ti latí gredó,~Kaj žalost
 575  V |        zemlji res žalostno človek se klati;~Pri vinu sedimo tu, sredi
 576 VI |          rokó? -- Takó pa si zastonj~Klečala pred menoj, zastonj, me
 577 VI |            sinu,~Z imenom mojim mati klela bo --~Kako sem, mati! jaz
 578  V |       Sovraštva razdejal boš carstvo kleto.~Komú pač v persih blažje
 579 IV |           žalost globoka;~Po meni bo klicalo glasno sercé,~Ko dete, ki
 580 IV |           svitlo te jezéro!~Iz serca kličem ti vesel;~Minulo leto je
 581  I |          pomlad mi v serci sije,~Vse klije mi v njem in zelení. ~Ni
 582 III|         penico, kakó vali. ~Ko vidim kliti vse in rasti,~Ko rod iz
 583  V |         poljub,~Takó le se stavimo v kljub!~Skerbi pa prežé na nas
 584 II |       Angležem mar;~Saj rudeča tvoja knjiga~Dobro vé nar manjšo stvar. ~
 585  V |       jezikoslovcu~Napisal. Prék! si knjigo nam debélo,~Kako naj ti
 586 II |             ki je mater izgubilo. ~ ~Koblenz ~Rena voda, lepa voda!~Zapeljivo
 587 VI |               Ko blizo smo mertvaške koče,~Mil jok začuje se iz nje;~
 588 III|              V prijazni, beli samski koči! ~Lehké nogé, lehkó sercé,~
 589  V |              tebi slava veča! ~Glej! koderkoli se oko ozira,~Razsaja maščevanje,
 590  V |              sestrica! kaj je to?~Od kodi ta mertvaška senca?~Šibé
 591  V |             senca?~Šibé se drobna mi kolenca,~Po koži mravlje mi gredó;~
 592  I |        persih dam."" ~ ~Pred tábo na kolenih v prahu~Ponižan jokal sem
 593  V |            Po noči pa tiho nas bolha kolje. ~5. ~Da nisi neumen, to
 594  V |             mirú ti ne dá. ~Vpije in kolne, grozí se náte,~Pridno bič
 595  V |            Po dnevi brenčé nam pušča komar,~Po noči pa tiho nas bolha
 596  V |            persih blažje serce bije,~Komu za bratov srečo bolj uneto?~
 597 III|            ne zreš očesa! ~Ne! sveti kómur še cveté~Mladost, ljubezen,
 598 VI |             Končana je sodba, sodnik končán. ---- ~ ~
 599  V |       spodobno priporočim:~Ošabno po konci glave ne nosim,~Pa milostne
 600 VI |              poljubi njeni goré. ~Na koncu vasi nje hiša stojí,~Kjer
 601  V |         zares,~Pasvoje! --~Krilatega konja ne jaham~Nevarna zdi se
 602 VI |            trumi plahi! ~Čez prag na konji prirohní~Gorjé! sam turški
 603 VI |           čudovito~Za pragom v kamen konjsko tam~Vpodobljeno kopito.~
 604 VI |              jih straši;~Tako globje koperné,~Kadar jih jastreb plaši.~"
 605 VI |              konjsko tam~Vpodobljeno kopito.~V oltarji mati tam stojí,~
 606  V |            Pomladni dih je dihal že,~Kopnela merzla je odeja,~In razvijati
 607  V |                                      Koprive~Tout comprendre c'est~tout
 608 IV |             koj,~Ko si po cesti urno korakal;~Ne bodi preprost, prijatelj
 609  V |              Hinavstvo, laž je grahu korenina,~Resnica naj nad vse ti
 610 VI |             zazvenči,~Na sto drobnih koscev zdrobi. ~-- "Za pókopališčem
 611  V |             kruh," to je grenka jed,~Kosilo tako ne mika jeduha;~Oh!
 612 II |              doli, daleč, daleč,~Več kot tri sto ur hodá,~Tam deželica
 613  V |              razsvitljaš nar temneja kota!~Naroda našega razsvetli "
 614 VI |        življenje sladé. -- -- ~Kaj v kotu samoten, tujec ti!~Serpó
 615  V |             silim,~Ne "kujem" pesmi, kovanih ne "pilim"~Jaz pojem samó,
 616  V |          prerada mi hodi;~Pri polnem kozarcu pa dekle leoó,~To, menim,
 617 VI |              se nikar;~Ne čujete? -- kozica v hlevi~Po njih mekeče, --
 618 IV |         Germovje, ki je redko sralo,~Košato bó zdaj in gostó;~In šibko
 619  V |             se drobna mi kolenca,~Po koži mravlje mi gredó;~Čern svet
 620  V |           Pridno bič nad tabo vihtí!~Kožo omaš že kakor podplate,~
 621 III|            in čez planjave~Do južnih krajev ponesó te krila;~Ko mene
 622 II |              tukaj, jutri tam,~Drugi kraji, druga mesta!~Če mi všeč
 623 IV |          tebi je nazaj;~V nar lepših krajih hrepenelo~Enkrat te gledati
 624 VI |                      Orest~(Plane iz kraljevega dvora s kervavim mečem) ~
 625 IV |           srečni ljubili. ~Oh! konec kratke sreče je že!~Za goro se
 626  V |              bolj jo graja, kupil bo kravo!"" ~ ~
 627 VI |              pa očeta vzame~Na mlade krepke rame. ~Iz smrečja tamnega
 628  I |             vesele,~Ko pretečene dní krepké,~Iz pomlajenih persi vrele,~
 629 VI |           persi so mi še malo slabé,~Krepki so udje in čili. ~Pripravi
 630  V |          mirú.~Dežela lepa, ljudstvo krepko, zdravo!~Pa kdo mu kaže
 631 III|               Hripavi~Žerjavi~Visoko kričé,~Na južno hité.~Poglej drevó!~
 632  V |              sove poželjive~Tatinske krik se glási že;~Da naju revic
 633 IV |            urno solnce pomiče;~Smeh, kriki veseli z doline doné,~Vesela
 634  V |             pesmi zares,~Pasvoje! --~Krilatega konja ne jaham~Nevarna zdi
 635 VI |        nevérniki vsi vprek.~Oteti so kristjani,~Marija svoje brani. ~Še
 636  V |            Razsaja maščevanje, serd, krivica;~Mogočni brata slabjega
 637  V |                 Nikar me, prijatelj! krivo ne sodi:~Kdor nar bolj jo
 638 IV |            njim igrá valov naj sila,~Križem jaz deržim roké. ~Ne upijte,
 639 III|             sad in cvet --~Po svojem krogu verti se svet! --~Zatorej
 640 VI |           romarjev kardelo~V oltarji kronana stoji,~V naročji Jezusa
 641 VI |          Mati, mati! oh pustite,~Naj kropít ga z vami grem;~Saj ne bodem
 642 IV |            Lepó se, mehkó se vrat ti kroži;~Ko dih ti večerni razpenja
 643  V |              ne gré. ~3. ~"S solzami kruh," to je grenka jed,~Kosilo
 644  V |          zabavo,~Češ vedno živeti ob kruhu in vodi?" --~""Nikar me,
 645  V |            narodu~Narodi boje bijejo krvave,~Zemljó oblastno z mečem
 646  V |        poljub na poljub!~Ljubezen ni kuga in vino ni strup,~Zdaj vino
 647  V |          zeva,~Zdihuje, stoka, pesem kuje reva,~Da berž jo v Glasnik
 648  V |            nikoli peti ne silim,~Ne "kujem" pesmi, kovanih ne "pilim"~
 649 III|         večni mraz. ~Rad slišal tice kukavice~V zelenem bukovji bi glas;~
 650 II |            Drágo res tvoje ni blagó,~Kupec po verhu še smehljaj dobó. ~
 651  V |              Kdor nar bolj jo graja, kupil bo kravo!"" ~ ~
 652 VI |           nje. ~Vzemite, prijatelji! kupo v rokó~In pijte na njeno
 653  V |           sključena! koder hodiš,~Ti kuže navdušljivo sabo vodiš;~
 654 VI |             v rokah zvižga bič!~V mé lačne vpirajo oči -- in zad --~
 655 II |             vratú oví;~Lahko plavaj, ladja moja!~Da mi serce dalje
 656 II |              voda med gorami~V lahki ladji nosi nas;~Smeje se nebó
 657 II |             Bistra voda med gorami~V lahki ladji nosi nas;~Smeje se
 658  I |        sladko spava,~Prijazne sanje, láhko noč! ---- ~ ~Glas tiho meni
 659 III|              maj! me zapeljivo! ~Psi lajajo, prijazen glas!~Tako si
 660 III|           curkom mi tecite,~Sercé mi lajšajte, hladite,~Ubogo, bolno mi
 661  V |         pilim"~Jaz pojem samó, da si lajšam sercé,~To pričajo, menim,
 662 VI |        smertnega potú.~Zastonj sedaj lase iz glave~Roke mi rujejo
 663 VI |            žené!~Krog glav -- grozni lasjé! -- se gadi jim~Vijó, pletó,
 664 II |            njegovo gorje,~Pozabil bi lastne nesreče;~Počílo bi tukaj
 665 VI |          mati mlado hrani, brani,~Na lastnih persih ga dojí. ~Pri moji
 666 III|         zelena njiva!~Ki v klasje ti latí gredó,~Kaj žalost mi sercé
 667  V |            Kakó bi sovražil hinavca, lažnika!~Stvar vsaka po svoje na
 668 VI |          veži zapuščen sedé. ~Pogled le-tá presune mene,~Solzé mi pridejo
 669  I |            huda kača~Zvita mu na dnu lečí;~Táko je ---- to ni igrača~
 670  V |            svet~Nihče ti noče več na led --~(Na lim nihče, sem téla
 671  V |            se mi vrača spet,~Kakó si lep pomladni svet! ~ ~
 672 IV |              ne razname ran!~Kaj ne? Lepé so bile sanje,~Pa splašil
 673 II |             verhu še smehljaj dobó. ~Lépe so tvoje černe očí,~Dolgo
 674 II |           káj zate jih gorí!~Vrednih lepega telesa,~Ki ti v solzah se
 675 II |        lepota tvoja!~Dosti videl sem lepot;~Duh si moj želi pokoja,~
 676 II |            moje so oči. ~Vsa zastonj lepota tvoja!~Dosti videl sem lepot;~
 677  V |            da se lišpajo rade,~Da se lepotičijo stare in mlade,~Ravnajo
 678 IV |         dokler ti je moč,~Mladost in lepoto, dokler ti je dano;~Iz hiše
 679 IV |        Želelo k tebi je nazaj;~V nar lepših krajih hrepenelo~Enkrat
 680 II |            hitro spet v roko popotni les,~Pa dalje, dokler ni prekásno!~
 681  V |               Nobene,~Ne zlate in ne lesene!~Pa tudi domača "vila"~Ni
 682 II |       popelje cesta. ~Kakor tica, ki leti~Čez goré in čez planine,~
 683  V |              miš preži,~Ko strela se lev zapraši na bika. ~10. ~Samica
 684  V |         Deklè pa na steni objema naj leva;~En dober poljub, pa en
 685 VI |        zavíhtelnánj pravični meč!~Ko ležal v kervi je na tleh, kdo
 686 VI |              pa vi ste čudni ljudjé,~Ležati vam moram po sili;~Le persi
 687 II |         veste, kje dežela~Ona ali ta leží;~Vendar to pa bolje znate,~
 688 IV |               Da tam na merzlih tleh ležim. ~Mir sladki z néba nad
 689 IV |              srečo?~Sladké iz oči mi lijo solzé,~Da vslišala mi je
 690  I |            jok in žalovanje,~Zastonj lijó grenke solzé;~Zastonj! pregrehe
 691 IV |             Po meni jih boš obilo še lila! -- ~ ~
 692  I |              ti. ~Zedinjene so solze lile,~Ki sva jokala jih obá;~
 693  V |            ti noče več na led --~(Na lim nihče, sem téla reči,)~Takó,
 694  V |       prikazala,~Smehljaje se ni mi "lire" podala,~Nobene,~Ne zlate
 695  I |          ohladiti mogoče! ~ ~List za listom z drevja pada,~Veter ž njim
 696  V |              Ne grajaj mi žen, da se lišpajo rade,~Da se lepotičijo stare
 697 VI |              hiti zdaj,~Pij, srebaj, liži gorko krí~Sovragovo! Dovolj
 698 III|            pa ti morebiti sreča~Prej ljube dela ni zvesté? ~Le poj,
 699  V |          naše peli,~Ki so mi nad vsr ljubé. ~Žalostno vam serca vbrala:~"
 700 IV |            Na persi zvesté, na serce ljubeče;~Sercé mi je trudno in bolnó,~
 701 IV |              kje pa so zvesti~Sinovi ljubeči jo iz sercá?~Oh! v daljni
 702  V |             komaj ženica draga --~Že ljubemu možu -- grešiti pomaga. ~
 703  I |              kakor ti. ~Tóraj, dèkle ljubezniva!~Pusti v nemar te rečí;~
 704 VI |            deklet~In Manice, ki vsih ljubic je cvet." -- ~-- ""Nesramni
 705 III|      serčnega pogléda,~Prijaznega iz ljubih ust pozdrava,~Domača mu
 706  V |            ostudno;~Vsák vé, kako se ljubijo dekleta;~Glej solnce, mesec!
 707 IV |              Tu bodo se drugi srečni ljubili. ~Oh! konec kratke sreče
 708  I |             deklè! je meni mar?~Bolj ljubim jo, ko vse, ko tebe,~In
 709  I |              morebiti~Kdo drug sedaj ljubiti sme? ~Če si ostala meni
 710  V |             bodi vedno in povsod;~Ko ljubiš domovino svojo, misli:~Človeku
 711 IV |            Tako sam, tako sam! -- ~ ~Ljubljana ~Pozdravi bog te, belo mesto!~
 712 VI |         vedno naprej,~Naprej do bele Ljubljane;~Odpira se svet, pred mano,
 713 II |             planine,~Kraje gledam in ljudí,~Kaj mi mar njih bolečine? ~
 714  V |               Zakaj pa jih dáješ med ljúdi,~Če vrednost takó je njihova
 715  V |         smertne razpertije,~Prinesel ljudstvom bratoljubje sveto;~Tvoj
 716 IV |           Rahla sapica pihljá;~Jutri ljuti me vetrovi~Potopé naj v
 717 IV |             boj se, ne boš se od tod ločila;~Na vsem širokem svetu sem
 718 VI |         tórej, mati zlata!~Če grešno ločim se od tod;~Sprejmi zgubljenega
 719  V |              ubogi!~Temán je hrib in log teman,~To bo gotovo sodni
 720 IV |              skrilo je za goré,~Mrak loge, dolí prepreza molčeče;~
 721 IV |           blišči,~Mrak tihi v dolini logove zagrinja;~Ni čuti glasú --
 722  V |            Da ga je stvarnik iz raja lopil~V solzno dolino polno napak. ~
 723 IV |             naslonim glavó,~Otožnost loti se mi serca po sili;~Ko
 724  V |             žalostno medlijo~Kervavi lovor si vijó krog glave,~Pridobljen
 725 IV |          hram te tihi vabi,~Prijazno lučiča berlí;~Kar se zgodilo je ,
 726  V |              zdaj živeti.~Čez dan iz luknje ven ne smém,~Luč slábo mojim
 727  V |          zopet svet,~Le urno v tamno luknjo spet! -- ~1. penica: ~O
 728 II |       kertini~Tej pa óni je imé;~Oni luži, tej škerbini~Káko pravijo
 729  V |            Mescu~Poetov mjavkanje in máačkov petje~Preglavice ti mnogo
 730  V |             na svetu živi;~Potuhneno mačka na miš preži,~Ko strela
 731  V |         delal ti nadloge,~Prevečkrat mačkino ženitovanje~Iz spanja me
 732 III|      kratkega izbujaš zopet spanja~Z mahko me ročico rano, tiha žalost!~
 733 III|         ljubezen dihajoč,~Kaj vabiš, maj! me zapeljivo! ~Psi lajajo,
 734  V |        zadnjega ne jemlji,~Ko vse se maja, tí vsaj terdno stoj!~Da
 735 III|            je up. ~Le énkrat daj še, majnik zlati!~Da glédam zorni tvoj
 736 II |             ur hodá,~Tam deželica je mala,~Notri tam sem jaz domá! ~
 737 VI |         puste, prazne veselice~Sercé mamile so sinu,~Ko srage ti bledo
 738 VI |            je same ne dam. ~Lepó jej Manica je imé,~Ljubezni je polno
 739 VI |             pij vsih lepih deklet~In Manice, ki vsih ljubic je cvet." -- ~-- ""
 740 II |            tvoja knjiga~Dobro vé nar manjšo stvar. ~Ona kaže ti na dróbno,~
 741 IV |              serci le temna žalost z máno! ~ ~Veselje v tvojo hišo
 742  I |              in mladó gorím;~Da malo maram za hudiča,~Da njih celó
 743  V |                      Solnčni mrak 7. Marcija 1867~1. penica: ~Oj, oj!
 744 VI |              Le urno, urno za menó~V Marije varstvo na goró,~Tam bo
 745 VI |             serca sinu gorka lije~Do matere, ki v grobu spi. --~Česàr
 746  V |      koderkoli se oko ozira,~Razsaja maščevanje, serd, krivica;~Mogočni
 747  V |          Nikar se ne pači, lic si ne maži;~Le v pravi podobi se enkrat
 748  I |             vajen že. ~Serce moje ni medéno,~Kakor se v sejmù dobó;~
 749  V |             v sužnih sponah žalostno medlijo~Kervavi lovor si vijó krog
 750 II |    skakljajte,~Vi valovi krog čolna!~Mehke sápice pihljajte,~Polne
 751  I |            Nož roka moja zasadí. ~Iz mehkih rok me pusti, dekle!~Kakó
 752 VI |               kozica v hlevi~Po njih mekeče, -- vboga stvar!" ~Zadosti
 753  I |          natora!~Da nam v srcetopeče melodíje~Ljubezen, hrepenenje svoje
 754 VI |             pijte na njeno zdravje z meno. ~Bog živi dekleta, bog
 755 VI |              si zastonj~Klečala pred menoj, zastonj, me zvala~Priserčno
 756 II |              božja roka~Izlije sreče méro naj obilo,~Pa kmalu s tabo
 757  V |             Kadar te zgrudi na cesti mertud. ~Saj vaš Odám ni iz vojnice
 758  V |      sestrica! kaj je to?~Od kodi ta mertvaška senca?~Šibé se drobna mi
 759 IV |            kjer ona spava,~Da tam na merzlih tleh ležim. ~Mir sladki
 760  V |        ljubijo dekleta;~Glej solnce, mesec! to sta ti predmeta,"~Visoka,
 761 VI |             dolina!" ~* ~Nož v svitu mesečnem zasije,~Iz persi vre rudeča
 762 IV |             v daljni deželi, v tujem mesti --~Tam pravo je rodoljubje
 763 IV |              si, duša moja!~Tam doli migljá mi luč iz vasi,~Ki dala
 764  V |           grenka jed,~Kosilo tako ne mika jeduha;~Oh! koliko íma pa
 765 VI |            blizo smo mertvaške koče,~Mil jok začuje se iz nje;~Otrok
 766 VI |            domovja ni;~Oh! jokajo se milijoni,~Če eden le se veseli.~Od
 767  V |             konci glave ne nosim,~Pa milostne sodbe tudi ne prosim:~Če
 768 IV |            poslednjem žari;~Nikar ne miluj me, ko dalje grem,~Rokó
 769 IV |          nasmijalo~Tujcu, ki gre tód mimó! ~ ~Bled ~Bog sprimi, svitlo
 770 IV |            Iz serca kličem ti vesel;~Minulo leto je nektéro,~Kar sem
 771 IV |            ure gredó,~Zató si za pét minut me zamudil. ~Preteklo deset
 772 VI |          daljnega me žene mesta~Brez mira noč in dan domu;~Umirajoča
 773  V |            Sladkó priliznen glas: Le miren bodi! ~O tebi govorí mi,
 774 IV |        srečna bova,~Če srečna ne, pa mirna vsaj. ~Poglej cvetico! persi
 775 II |       ravnina;~Sercé, okó pa meni ne miruje,~Obrača v stran se, kjer
 776 III|               III ~Sercé mi vtrujeno mirúje,~Ne vabi ga v življenja
 777 III|             Samotna postelj čaka me,~Mirujte persa nepokojna! ~ ~Ostani
 778  I |          bral;~Pa nate, ljubica! sem mislil,~Tako pri sebi sem dejal: ~
 779 IV |            je svitli dan! ~Enkrat le mislilo si nase,~Grteh bilo je že
 780  V |             dušo človeku ogreva. ~Ne mislimo vèn, pozabimo tu svet,~Po
 781  V |             živi;~Potuhneno mačka na miš preži,~Ko strela se lev
 782  V |                         Mescu~Poetov mjavkanje in máačkov petje~Preglavice
 783  I |        zgodaj zvestega me sina;~Up v mladem sercu ---- to je last edina,~
 784  V |          bodi! ~O tebi govorí mi, oj mladina!~Da tebe ni okužil smertni
 785  V |                                      Mladini~Na tujem, zgodaj ločen že
 786 VI |              krilo,~Po svetu šel sem mladolet!~Ko serce mi je vroče bilo~
 787  V |          čeva~V nočéh, ko diha toplo mladoletje. ~Nar huji naši mladi so
 788  V |          moja v oblake,~Pa tudi ne v mlake.~Po polji cvetočem naj rajši
 789  V |             vse potrebe, brez pomena mnogi,~Češ, da so verzi polni
 790 IV |            boš,~Ti gledaš ko prej po množici zbrani;~Kaj hoče tu žalostni
 791  I |              serca mi, da si še bolj močan.~Ne bode ti ohladiti mogoče! ~ ~
 792 VI |             pa si pred mano zdrav in močán,~O hvala ti, večna dobrota! ... ~
 793 III|          minila,~Kar ni mi solza lic močila,~Dasì sem toliko prestal! ~
 794 VI |            Ko srage ti bledo so lice~Močile smertnega potú.~Zastonj
 795  V |           puhle slave,~Če ti zadosti močna je gorkota. ~Če pa ti tó
 796  V |              speči.~Vsak srakoper je modra glava,~In bérlez si akj
 797 VI |             spi. --~Česàr mu svet ni mogel dati,~Tolažbo, mir mu ti
 798  V |           maščevanje, serd, krivica;~Mogočni brata slabjega zatira,~Terpi
 799  I |             so lahko sprale~Pregreho mojega sercá! ~ ~V naročji sem
 800 IV |          bodeš vse žive dní~Ljubezen mojo in moje poljube! ~Ko verneš
 801 IV |     popotujem pot neznano;~En sam še moker pogled v slovó, --~Potém
 802 III|          luna! za oblak se skríj,~Da mokrega ne zreš očesa! ~Ne! sveti
 803 IV |          vsim dobrim ljudém,~Pa mora molčati duša vesela! -- ~ ~Glej!
 804 II |              Molčé ozrè se ona name,~Molče ozrem se jaz na njó;~Oko
 805 II |            okorna,~Kakor žerd stojiš molčeč;~Oh zató pa izgovorna~Tvoja
 806  V |           pot do sreče pravo? ~O naj molčim, kaj serce tu mi čuti,~Da
 807  V |              ljubó,~Vijola je na dan molila. ~2. penica: ~V germovji
 808 VI |            navada je pri nas;~Hodili molit so vaščani,~Otrok šel z
 809 II |             naj ti gledajo jasno! ~ ~Montmorency ~Milo se meni serce topi,~
 810  V |              boš,~Življenju enako ga moraš ceniti;~Življenja ne ljubi
 811 VI |            kervi je na tleh, kdo vé?~Mordà bi srečno ti ubežal bil~
 812  V |              na zóbe. -- ~17. ~"Kjer moreš, ti ženskam delaš zabavo,~
 813  I |              stvar! ~Kaj boli te, da morí~Brata brat in sin očeta;~
 814 VI |         strašné,~Saj vender ne bodeš moril sestré?" -- ~-- ""Vlačuga
 815  V |           zdi se vama čudno,~Da vaju motim zdaj na stera leta!~Ne rad! --
 816  V |            stvar.~Zató ji potreba je moške podpore;~Nasloni se name,
 817 VI |               Pred vrata se cerkvena~Móž terdna vstavi stena. ~Tako
 818 VI |            ne poči, glava! mi nikar,~Možgani vroči! ne zavrite mi,~Takó
 819 VI |       sabljami zvenečé,~Že omagujejo možjé,~Razbiti so zapahi,~Gorje
 820 VI |       Človeka spremlja zlega zloba! ~Mrači se že, mraz me spreleta,~
 821  V |           drobna mi kolenca,~Po koži mravlje mi gredó;~Čern svet se pred
 822 II |             Popotnika, ki se pri vas mudi,~Ti dékle ljubezni vredno! ~
 823  V |             tó še samó, da te dèljne mudim,~In da se spodobno priporočim:~
 824 VI |            ne bom!"" ~Strašnó se okó muu bliska tamnó,~Kozarec zgrabi
 825  V |                           Bralcu~Ni "muza" se meni prikazala,~Smehljaje
 826  I |          redkih zob,~Da so ti toliko nabrale~Pregreškov mojih in gerdob. ~
 827  I |             si igra;~In takó za nado nada~Gine meni iz serca! ~Pómlad
 828  V |              so poetje;~Vso noč tak "nadepolni" k tebi zeva,~Zdihuje, stoka,
 829 III|        vesele ljudi!~Komú je tu mari nadloga in reva?~Sladkó v goščavi
 830  I |             njim si igra;~In takó za nado nada~Gine meni iz serca! ~
 831  I |               Kakor se v sejmù dobó;~Nagizdano z zlato peno,~In zaokroženo
 832 IV |             merzla slana pade,~Smert nagne mlado ji glavó. ~Saj sem
 833 VI |                     Končana je tukaj najina pot,~Poklekni, deklè! saj
 834 VI |              Dej! pa mi še eno žlico nalij~Osladne tiste pijače;~Pa
 835  V |         žaluj, če ti je kriva sreča,~Namenjena je tebi slava veča! ~Glej!
 836 III|                   Zakaj pa nisi prej nanašal,~Ko drugi tiči, tudi ti?~
 837 VI |             bled in terd leži;~Plane nanj, se ga oklene --~Dvema že
 838  V |          lopil~V solzno dolino polno napak. ~Svet mi uganjka je brez
 839  V |                Pevcu -- jezikoslovcu~Napisal. Prék! si knjigo nam debélo,~
 840 III|         nedolžnosti otročjih let;~Ko napokojno ni še plalo,~Ko še neznan
 841  V |              Preostro soditi žené je narobe,~Ne veš, da ženska je božji
 842  V |         ogenj jim ljubezni prave,~Do národa, ne pa do puhle slave,~Če
 843  V |            Kdaj tí ponosno vodil boš narode.~Ki spone nosiš zdaj oblasti
 844  V |                        Mojemu narodu~Narodi boje bijejo krvave,~Zemljó
 845  V |             V ~Pol smehá~Pol joká --~Narodna. ~
 846  V |           oblastno z mečem si delijo~Narodom z jeklom pišejo postave,~
 847  V |            rod? -- Kjer sodijo osode~Narodov se, tam glas se tvoj ne
 848  V |                               Mojemu narodu~Narodi boje bijejo krvave,~
 849 IV |           dan! ~Enkrat le mislilo si nase,~Grteh bilo je že to samó;~
 850 IV |             Na róko boš trudno glavó naslonila;~Tedaj ne bo moč ti braniti
 851 IV |            se tako ljubó~Z okenca mi nasmijalo~Tujcu, ki gre tód mimó! ~ ~
 852 II |             sem, bati se mi ne smeš,~Nasproti mene sem sédi;~Saj, káko
 853  V |             Vpije in kolne, grozí se náte,~Pridno bič nad tabo vihtí!~
 854 VI |              zakon večni sem poderl,~Natori z mečem sem sercé presunil,~
 855 III|            Zapustil materno zavetje,~Natoro sem in rod in dom. ~Pa kaj!
 856 VI |             dan prej pokopani,~Kakòr navada je pri nas;~Hodili molit
 857  V |      sključena! koder hodiš,~Ti kuže navdušljivo sabo vodiš;~Oj! kar si prijateljev
 858  I |             daleč nama več do groba,~Navzdól že pot do njega gre;~Tam
 859 IV |              si se prihodu potrudil;~Navzkriž po nesreči ure gredó,~Zató
 860 VI |             meče se žival;~In tam me nazega červiča~Popotnik vsmiljen
 861 III|           izdihuje,~Neznan mu strah, naznan je up. ~Le énkrat daj še,
 862 II |              kos,~Na nebu zarija dan naznanja;~Po ulicah zgodnji ropoče
 863  V |              je noč.~Zdaj se začenja naša moč.~Pred nami v strahu
 864  V |             nar temneja kota!~Naroda našega razsvetli "glave",~Da bodo
 865  V |            in ne od drugód.~Če bo pa našloò do serca pot,~Ne vem;ko
 866  I |               Vse to, kar si mi zdaj naštela,~Vse to sem, in še več grešil;~
 867  V |               Kar izpraskala bi te z neba!~Kakó to reže, žge in peče,~
 868 IV |            Odprè, da pila bi rosó;~Z nebá ji merzla slana pade,~Smert
 869 IV |            tleh ležim. ~Mir sladki z néba nad te plavaj,~Ti duša moja,
 870  V |           glad in trud?~Zate nihče v nebesih ne amra,~Kadar te zgrudi
 871 VI |            moja tekla?~To sam le bog nebeški vé! ~V berlogu divjem v
 872  I |        kvišku vije~Škerjanec v sinje nébo, da se skrije~V daljavi
 873  I |            brije.~Snežéne oblake pod nebom podi;~Cveteča pomlad mi
 874 VI |            rokó. ~Poklekni pa skleni nečiste roké~Ter spravi z bogom
 875 VI |            umoril mater, kri za kri!~Nedolžen sem, ne čujte, sodniki?~
 876 III|            okó proseče~Za mlado kri, nedolžni rod. ~Ko gledam te na tihem --
 877  I |           bridkih solz morjé! ~Sercé nedolžno sem ti dala,~Ti goljufal
 878 IV |              brati serdita;~Po trati nedolžnsa si serna igrá,~Verh skale
 879 II |              gledati varno ní;~Polno nedrije, šibka rast~Vsakej gospé
 880  I |             me gerdó;~Izpred oči mi, nehvaležni!~Če serce poči mi zató. ~
 881  I |               da se skrije~V daljavi neizmernega prostora. ~Sercé mi žalost
 882 III|             okó. ~Ti bodeš kalil čez nekaj let~Serce in jasne oči dekleta,~
 883 II |        Popotne pesmi~Kannstadt poleg Nekarja  Danes tukaj, jutri tam,~
 884 IV |         drevesa~Ko znance sem poznal nekdàj;~Zató so mokra mi očesa~
 885 IV |        kaplja ga greni? ~Lepó si, ko nekdanje čase,~Lepó in vedno si mladó;~
 886 IV |      rojstnega se kraja~Spominjam iz nekdanjih dní,~Strah me in žalost
 887  V |         sveto;~Tvoj bode venec zmage nekrvave:~Naprej moj narod -- "Naprej
 888 IV |             ti vesel;~Minulo leto je nektéro,~Kar sem slovo od tebe vzel! ~
 889 IV |             vbogi labud! ti večno si ném,~Jaz v pesmi iščem si tolažila;~
 890  I |            dèkle ljubezniva!~Pusti v nemar te rečí;~Kakor prej, se
 891 II |          svoje nosi! ~ ~Pariz ~Nisem Nemec, dekle lépo!~Nisem Rus,
 892  V |              stvar!~Da je tebi osoda nemila~Vdare samé podarila v dar? ~
 893 VI |     odergnila si~Strašnó skrivnost z nemilo mi rokó?~Tedáj pa morala
 894 VI |             s petó na poti poteptan!~Nemirni duh očetov! hiti zdaj,~Pij,
 895  I |              v zémljo jo nesó. ---- ~Nemogoča je pomoč,~Pusti drznih bolečine;~
 896  V |        gorkota. ~Če pa ti tó je delo nemogoče,~Razsvetli ljudstvo, da
 897  V |              zgrabi,~Gotovo je učeno nemško delo. ~Vsáj slave se mu
 898 III|       postelj čaka me,~Mirujte persa nepokojna! ~ ~Ostani mu, ostani zvésta!~
 899 III|         sercé! -- ~ ~Ti me spremljaš neprestano, tiha žalost!~Noč in dan
 900  V |          Očeta"~Velí, ki mi dejal je nepriljudno: ~Ne poj ljubezni, to nam
 901  I |               bodi zdrava,~Poljub ji nesi moj gredóč;~Naj mirno mi
 902 III|         sercé;~V njem nosi človeštva neskončno gorjé;~Terpi za nas, da
 903  V |       spravilo na noge. ~In pevčetov neslano blebetanje~Terpinčilo mi
 904 VI |           vse končano;~V pokòj so ga nesli v južno stran~Ob potu v
 905  I |              joka,~Ki mu v zémljo jo nesó. ---- ~Nemogoča je pomoč,~
 906 VI |            ljubic je cvet." -- ~-- ""Nesramni bahač! ubij te grom!~Vrag
 907 VI |            grobu ležé,~Tegà si kriva nesramnica tí!"" -- ~-- "O spomni se
 908 VI |      človeški rod.~Da smo rojeni, to nesreča,~To greh, pokora je naj
 909 II |             gorje,~Pozabil bi lastne nesreče;~Počílo bi tukaj si trudno
 910 III|              zemlji razsušeni,~To ve nesrečnemu ste meni,~Oj kaplje vé,
 911 II |           Mnogo ima svet zdravila~Za nesrečni vdovski stán. ~Ne povešaj
 912  V |          hrani, brani ga, skerbno ga neti! ~Ko um bistriš, sercé si
 913  V |            bolha kolje. ~5. ~Da nisi neumen, to dobro vem.~Prezvito
 914  V |             Krilatega konja ne jaham~Nevarna zdi se mi ježa taka.~Prijatelj
 915 III|            ni skerbela,~Ko je prišel nevarni čas;~Kaj ni natora te odela,~
 916  V |       čednost?~To zdi se meni velika nevednost;~O! čednih našel boš veliko,
 917 VI |        spustí se paša v bég,~Za njim nevérniki vsi vprek.~Oteti so kristjani,~
 918 II |            ki v mladih persih vžgala~Nevgasljiv si mi plamen. ~Kar v ljubezni
 919  V |          Visoka, čista -- tá nam poj nevtrudno. ~Pa vredno vaju peti je
 920 IV |            okó,~Ko sam popotujem pot neznano;~En sam še moker pogled
 921  V |          tega nočem tajiti;~Pes tudi nezvest se vtegne dobiti,~"Excepito
 922  V |           zvesta se najde tu pa tam,~Nikakor jaz tega nočem tajiti;~Pes
 923 IV |        dajale hvalo,~Sercé ostalo ni nikjér. ~V spominu tebe je imelo,~
 924  V |            prosim:~Če pesmi mi tvoje niso po godi,~Ostró jih sodi,~
 925  V |             vrednost takó je njihova nizka?" --~""Zató ker drug se
 926 II |         Triglav kraljuje,~Krog njega nižjih, znanih gór družina. ~O
 927 III|            med sinovi sprave. ~Otrok njegov po širnem svetu tava,~Za
 928 III|        srečna bodi in vesela;~Ko boš njegova, on bo tvoj,~Ko mu v naročji
 929 III|             zdaj nad tebó;~Življenje njemu bo cvetelo,~Ko mene zdavnaj
 930 VI |             sladké,~Ko ogenj poljubi njeni goré. ~Na koncu vasi nje
 931  V |           ljúdi,~Če vrednost takó je njihova nizka?" --~""Zató ker drug
 932 II |              se posvetnim ljudem,~In njihovej revi in zmoti! ~Pozabil
 933 III|          zgublja ž njo.~Kaj mokro za njima ti zre okó? --~Zastonj tu
 934  I |              iz dolzega spanja,~In ž njimi veselje, življenje novó. ~ ~
 935 IV |         pojdi molčé,~Saj ti ne brani nobena sila;~Če ni ti sedaj v očesu
 936  V |              se ni mi "lire" podala,~Nobene,~Ne zlate in ne lesene!~
 937 VI |            Kjer meni cvetó presladke nočé. ~Ko zvezde na nebu zabliščé,~
 938  V |              jih hudo bole in čeva~V nočéh, ko diha toplo mladoletje. ~
 939  V |             pa tam,~Nikakor jaz tega nočem tajiti;~Pes tudi nezvest
 940 VI |                                      Nočna sodba~I. ~"Hej! vina na
 941  V |             to zastonj je zdaj!~Čuj! nočne sove poželjive~Tatinske
 942 III|            te odela,~Ko se je bližal nočni mraz? ~Sàj tí si zvésto
 943  V |             spanja me je spravilo na noge. ~In pevčetov neslano blebetanje~
 944  I |       veselje, življenje novó. ~ ~Po nogradu sem se sprehajal,~Ter sladko
 945  I |          sercé;~Saj dókler moglo si, nosílo~Človeštva vsega si gorjé! ---- ~ ~
 946  V |             Ošabno po konci glave ne nosim,~Pa milostne sodbe tudi
 947  V |           vodil boš narode.~Ki spone nosiš zdaj oblasti tuje? --~O
 948 II |          hodá,~Tam deželica je mala,~Notri tam sem jaz domá! ~Čuden
 949 III|              tábo razpenja;~Pomladi, novega se življenja~Raduje okrog
 950 IV |         dovolj in širok,~Tam bova si novo selo izbrala. ~Nad tabo
 951 II |            domá! ~Čuden govor, čudna noša,~Drugo je življenje tam;~
 952  I |        pevske sanje,~Ki zdaj miru ti nr dadó. ~ ~Ne kamna drazega,
 953  I |              lile,~Ki sva jokala jih obá;~Zedinjene so lahko sprale~
 954 IV |          pomišlja ustavlja?~Nazaj ti oberneno mokro okó~Priljubljene kraje
 955 IV |           slovo od tebe vzel! ~Svetá obhodil sem ne malo,~IN lepih videl
 956  I |              vém. ~Kar žala misel me obide:~Al misliš tudi ti na mé;~
 957  I |          zelení. ~Ni čudo! saj me je obiskala~Ljubezen čez dolgo časa
 958 IV |        dežele zvesto~Prišel te pozno obiskát. ~Ti pač si mene pozabilo;~
 959  I |               Moj duh te v tihi noči obiskuje,~In tvoje zveste sine, moje
 960  I |           očí;~Jaz kvišku planem, te objamem~In ---- nisi mi branila
 961 VI |              si prišel domú,~Pa nisi objel me okrog vratú ~Čuj! eno
 962 II |          duhtela,~Ki mrak jo tihi je objél. ~Na polje hladna rosa pada,~
 963 IV |              braniti željam,~Spomina objela te sladka bo sila. ~In gorke
 964  I |          Ljubó me hodi pozdravlját. ~Oblaček ti, ovčica bela!~Po nebu
 965  V |          narode.~Ki spone nosiš zdaj oblasti tuje? --~O ne žaluj, če
 966  V |           boje bijejo krvave,~Zemljó oblastno z mečem si delijo~Narodom
 967  V |              nam kazali iz puščave~V obljubljeno deželo bolja pota. ~Še težja
 968  V |       Želodec dober, pa slabo sercé,~Oboje dobro -- to skupaj ne gré. ~
 969 II |               okó pa meni ne miruje,~Obrača v stran se, kjer Triglav
 970  I |              pa od mene sladko svoje~Obračala si v stran okó. ~"Zastonj
 971 VI |         svéto naj mi bo, kam naj oko~Obračam vérno, ko mi čern oblak~
 972 VI |      stresate glavé, kaj v stran očí~Obračate, kaj groza zdríza vas?~Strah
 973  V |          žejen vrača se domú;~Al oh! obráz tvoj, domovina moja!~Tolažbe
 974 III|            Zatorej razvédri si temni obràz.~Zgerbančeno čelo, mladenič!
 975 IV |              dno morjá! -- ~ ~Veseli obrazi krog in krog!~Po njih pa
 976 IV |          otok,~S prijaznim germovjem obraščena skala;~Za dva je dolg dovolj
 977 II |           dalje, dokler ni prekásno!~Obriši solzé si, deklè! iz očés,~
 978 III|              grem zeleno,~Z róžicami obsejano, tiha žalost!~Kamor v hladno
 979  I |           tuje mar?~Da kar solnce ga obseva,~Vse človeštvo tare reva,~
 980  V |              ne raznamem starih ran;~Obup zagrinja v tamne me peruti,~
 981 IV |             Rokó mi podaj, pa bog te obvari! ~Spremljala si em, dokler
 982 VI |          zgubljenega me sina!~Bog te obvaruj, solz dolina!" ~* ~Nož v
 983 II |              stán. ~Ne povešaj v tla oč/sa;~Glej, káj zate jih gorí!~
 984  V |               Kakor je nam naš pervi očak;~Da ga je stvarnik iz raja
 985  V |             smém,~Luč slábo mojim dé očém;~Po noči pa je malo paše.~
 986 II |           Obriši solzé si, deklè! iz očés,~Ko prej naj ti gledajo
 987 II |           ozrem se jaz na njó;~Oko z očesom tu se vjame,~In z usti usta
 988  V |              več, da voljo le storim očetno. ~ ~
 989 VI |           poti poteptan!~Nemirni duh očetov! hiti zdaj,~Pij, srebaj,
 990 IV |             kam~Tako sam, tako sam! ~Oda sem zapustil te, drago sercé!~
 991  V |            na cesti mertud. ~Saj vaš Odám ni iz vojnice stopil,~Kakor
 992  V |          dihal že,~Kopnela merzla je odeja,~In razvijati popke veja~
 993 VI |           treba na pot,~In ne pozabi odeje,~Da v hladni jesenski noči
 994 VI |          tiste pijače;~Pa górko me v odejo zavíj,~Ker noče zdravnik
 995 III|        nevarni čas;~Kaj ni natora te odela,~Ko se je bližal nočni mraz? ~
 996 VI |             podoba;~Zakaj, o sestra! odergnila si~Strašnó skrivnost z nemilo
 997 VI |        hočejo ga žene,~Kaj pa jim on odgovori? ~"Ne prigovarjajte mi revi,~
 998 IV |         doline doné,~Vesela družba k odhodu kliče! ~ ~Podaj mi rokó,
 999  I |            bi v lica zarudela,~Ko bi odkritosrčen bil! ~O kaj so si prizadejale,~
1000 III|           tudi ti?~Pokaj si do sedaj odlašal,~Ko list že drevju rumeni? ~