Part

1001 IV |           večera~Vrát nihče tujcu ne odpéra. ~ ~Na vročem vzglavji vroča
1002 VI |            Naprej do bele Ljubljane;~Odpira se svet, pred mano, glej!~
1003 IV |          Poglej cvetico! persi mlade~Odprè, da pila bi rosó;~Z nebá
1004 II |            ti v solzah se topi. ~Oh! odpusti tém besedam,~Serce zanje
1005 IV |            doma sem otročeta,~Poznal odrasle sem ljudi;~Fant mož je,
1006 VI |            ust do ust; sedaj pa gnus~Odraslim bom, otrokom strah; sinu,~
1007 VI |           žalost bom ljudem!" ~Ko na odru ga zagleda,~Káko bled in
1008 II |              lice~Vedno s tvojih vód odseva. ~Kaj mi sólza v óko sili,~
1009 VI |              Do tebe me popelje pot,~Odspusti tórej, mati zlata!~Če grešno
1010 II |            živel bi v srečni samoti;~Odtegnil bi sem se posvetnim ljudem,~
1011 VI |            iz očí -- pogled strašán!~Ognjen plamen ji šviga.~Plašan
1012 VI |              ljubi moj brat!~Poglej, ogovori me le enkrat. ~Zakaj ti
1013  I |            še bolj močan.~Ne bode ti ohladiti mogoče! ~ ~List za listom
1014 IV |           prej sercé;~Ljubezen vérno ohranilo~Do mile rojstne je zemljé. ~ ~
1015 IV |          zalo!~Da si se tako ljubó~Z okenca mi nasmijalo~Tujcu, ki gre
1016 VI |              leži;~Plane nanj, se ga oklene --~Dvema že zvečer zvoní! ~ ~
1017 II |              trudno glavo. ~Zagernem okna, da beli dan,~Ne drami sladkega
1018 II |        srečnih dni spomin~Dante ~Pri oknu sva molčé slonela,~Sladkó
1019 II |              odseva. ~Kaj mi sólza v óko sili,~Ko te gledam, lepa
1020 II |               kakor vam. ~Glej! tako okoli pasa~Mi pokladamo rokó;~
1021 II |            mano greš. ~Usta tvoja so okorna,~Kakor žerd stojiš molčeč;~
1022  V |            Češ, da so verzi polni in okrogli. ~ ~
1023  V |               oj mladina!~Da tebe ni okužil smertni strup;~Da nate se
1024 VI |        Sekire s sabljami zvenečé,~Že omagujejo možjé,~Razbiti so zapahi,~
1025  V |        terdno stoj;~Ko boj divja, ne omahuj v zvestobi!~To prošnja moja
1026  V |             bič nad tabo vihtí!~Kožo omaš že kakor podplate,~Vendar
1027 VI |            na serce;~Zver bi se bila omečila,~Otroka si zastonj vabila. ~
1028 VI |           svet -- moj meč! moj meč!~(Omedlévši se zgruzi Piladu v naročje.)~ ~
1029 II |           kertini~Tej pa óni je imé;~Oni luži, tej škerbini~Káko
1030  V |             dobím;~Potlej pa čaka me ónkraj jame~Večno plačilo, če voljno
1031 IV |        naslonim ko nekdaj glavó,~Saj óno ne najde brez mene sreče! ~
1032  V |             ne cenim močnó,~Po potih opolzih prerada mi hodi;~Pri polnem
1033 VI |              začel?~Križ nam je zdaj orožje."~Le urno, urno za menó~
1034 VI |             pa mi še eno žlico nalij~Osladne tiste pijače;~Pa górko me
1035  V |         poludne še ni;~Bom-li sirota oslepela? ~2. penica: ~Kaj praviš,
1036  V |              moj rod? -- Kjer sodijo osode~Narodov se, tam glas se
1037  V |         nekdaj imela --~Pes zvest ti ostal je edin iz kardela. ~11. ~
1038 VI |        gorice znane. ~Razmáknite se, ostanite zad,~Da svitlo storí se
1039 II |              prijazno. ~O da pri vas ostati ne smém,~Kjer živel bi v
1040  V |            žge in peče,~V očí zasaja ostre meče.~Ták, kakor prej je
1041 VI |               Takó glasnó ne govori;~Ostro ti je prepovedal zdravnik,~
1042  V |         pesmi mi tvoje niso po godi,~Ostró jih sodi,~Le hud mi, prosim
1043 VI |       premakne se naprej,~Ne gane ga ostroga,~Pribita mu je noga. ~Marija --
1044  V |              poj ljubezni, to nam je ostudno;~Vsák vé, kako se ljubijo
1045 VI |            njim nevérniki vsi vprek.~Oteti so kristjani,~Marija svoje
1046 IV |               Tam sredi morjá zeleni otok,~S prijaznim germovjem obraščena
1047 IV |        redkega germa se pesem glasi,~Otožna pesem samca sternada. ~In
1048 III|            ne bo svet! -- ~ ~Kakó si otožno, jesensko nebó!~Pod tabo
1049 IV |       naročje naj ti naslonim glavó,~Otožnost loti se mi serca po sili;~
1050 IV |              drevó. ~Poznal doma sem otročeta,~Poznal odrasle sem ljudi;~
1051 VI |               Za vse ne bo prostora.~Otroci, starčki in žené~V zidovje
1052 VI |              Zakaj si mi storila to?~Otročje bi ljubezni bil izgled~Orest
1053  V |            se ne togotuje:~Res ni za otroke pesem moja,~Izlezle ravno
1054 VI |          sedaj pa gnus~Odraslim bom, otrokom strah; sinu,~Z imenom mojim
1055 VI |              ki v merzli spava jami,~Otrokov jok ga ne predrami. ~Pač
1056  V |          skupaj, pnemogli,~Ko plašne ovce v stiski in nadlogi~ Od
1057 VI |             stena. ~Tako se stiskajo ovcé,~Ko gladni volk jih straši;~
1058  I |            pozdravlját. ~Oblaček ti, ovčica bela!~Po nebu plavaj mi
1059 II |         persa svoja,~Roko krog vratú oví;~Lahko plavaj, ladja moja!~
1060 II |             diha vsaka stvar. ~Molčé ozrè se ona name,~Molče ozrem
1061 II |              ozrè se ona name,~Molče ozrem se jaz na njó;~Oko z očesom
1062  V |              se spodobno priporočim:~Ošabno po konci glave ne nosim,~
1063  V |            tako skerbnó?~Nikar se ne pači, lic si ne maži;~Le v pravi
1064  V |              bo;~"Snoči je pa slanca pala,"~Božala jih bo mehkó. ~
1065  V |           vender je zame!~Kruha brez palice dosti dobím;~Potlej pa čaka
1066  V |           ceniti;~Življenja ne ljubi pameten mož,~Pa vendar ne more brez
1067 III|         glasnó žvergoli. --~Za parom par se versti vesel,~Za róko
1068  V |                Kdo pa bo tebi, uboga para!~Vdare povernil in glad
1069  V |           Tout comprendre c'est~tout pardonner. ~1. ~Ta svét, prijatelj!
1070 II |             gorjé naj svoje nosi! ~ ~Pariz ~Nisem Nemec, dekle lépo!~
1071 III|     škerjanec glasnó žvergoli. --~Za parom par se versti vesel,~Za
1072 II |         kakor vam. ~Glej! tako okoli pasa~Mi pokladamo rokó;~In na
1073 III|             Na persi čem ti, zemlaj! pasti~In zadnji dih naj mi zbeži. ~ ~
1074 III|             glédal čedo bi po griči,~Pastirja ki med njó sedi;~In v gnejzdu
1075  V |               Priproste pesmi zares,~Pasvoje! --~Krilatega konja ne jaham~
1076 VI |              njo -- pošast~Se plázi, pazi, voha sléd -- še ena!~Cel
1077  V |             očém;~Po noči pa je malo paše.~Terdo je res življenje
1078  V |           neba!~Kakó to reže, žge in peče,~V očí zasaja ostre meče.~
1079 VI |             erinja! Glej! glej!~Zijá pekel, iz njega se valí~Debela,
1080  V |            ne tají pero mi spretno!"~Pél vsakemu bom eno-ravnopravno,~
1081 VI |           Pri moji zibelki sedela~In pela mati ní sladkó;~V naročje
1082  V |              sercé;~Pesmi boste naše peli,~Ki so mi nad vsr ljubé. ~
1083 VI |            Kam pozna te ponočna hoja~Pelja popotnik mladi ti?~Iskati
1084 VI |             Tedaj bo pa vse končano;~Peljali se bomo v južno stran,~V
1085  V |              umeti,~Kam ta in óni ga peljati hoče. ~Vžgi jezo mu in dobro
1086 III|             grem;~Ne vprašaj, kám me pelje cesta,~Od tebe strani --
1087  V |          Vsáj slave se mu je zadosti pelo.~Pa tega, mož učeni! ne
1088 IV |          konca mokra se razprostíra;~Penečih valov tu šum se glasán~Ob
1089 III|        gnejzdu gledal na germici~Rad penico, kakó vali. ~Ko vidim kliti
1090  I |              dobó;~Nagizdano z zlato peno,~In zaokroženo lepó. ~Serce
1091 IV |             po gozdu rumeni,~Peró za peresom na zemljo pada;~Iz redkega
1092  I |               Pómlad pride in zeleno~Perje spet dobó drevó;~Serce moje
1093  V |        veljavno. ~Pa saj "se ne tají pero mi spretno!"~Pél vsakemu
1094 IV |              dih ti večerni razpenja perut,~Podoben si beli, povodnji
1095  V |             mnogo vzelo. ~Po tvojih "pesmicah" čepé prilogi~Po trije,
1096 VI |              izgled~Orest ljudém, po pesmih in pravljicah~Slavljen od
1097 IV |        nesreči ure gredó,~Zató si za pét minut me zamudil. ~Preteklo
1098  I |         persi meni vstvari,~Al pa mi petja sladki dar podari! ~ ~Le
1099 VI |        zaklan v kervi leži,~Ko gad s petó na poti poteptan!~Nemirni
1100 III|            žalost! ~ ~Visoko pravega pevca čestimo,~Njegovo ni tako
1101  V |             je spravilo na noge. ~In pevčetov neslano blebetanje~Terpinčilo
1102  V |                                      Pevcu -- jezikoslovcu~Napisal.
1103  I |            nič ne bo;~Zaspé tam tudi pevske sanje,~Ki zdaj miru ti nr
1104  V |              Prijatelj od nekdaj sem peš-koraka,~S tem rad se pobaham.~Ne
1105  V |            dar? ~Mnogo biča, malo pa piče~Trudne te reve čaka doma;~
1106 IV |        zibljejo valovi,~Rahla sapica pihljá;~Jutri ljuti me vetrovi~
1107 II |             krog čolna!~Mehke sápice pihljajte,~Polne sladkega duhá! ~Jasne
1108 VI |            žlico nalij~Osladne tiste pijače;~Pa górko me v odejo zavíj,~
1109 VI |            Ne branijo jo duri.~Kervi pijani vriskajo,~Bridkè se sablje
1110 VI |            bahač! ubij te grom!~Vrag pije naj c tábo, jaz pa ne bom!"" ~
1111  I |       spreobrne,~Ki ga iz tvojih ust pijè! ~ ~"Boš, ljubica! me prenočila?~
1112 VI |           prijatelji! kupo v rokó~In pijte na njeno zdravje z meno. ~
1113 II |             se morja tam širina, ~Tu Píkardije spenja se ravnina;~Sercé,
1114 IV |       cvetico! persi mlade~Odprè, da pila bi rosó;~Z nebá ji merzla
1115 VI |            meč!~(Omedlévši se zgruzi Piladu v naročje.)~ ~
1116  V |            kujem" pesmi, kovanih ne "pilim"~Jaz pojem samó, da si lajšam
1117 III|              ostalo,~Iz njenih persi pilo moč;~Ž njo si terpelo, ž
1118 VI |              moram jokati. ~Pa so mi pisali, da si bolán,~Kako sem jokala
1119 IV |             Verh skale gerlica mlada pita. ~Preteklih časov bridki
1120  V |              drobiža?~Po naši bodete piščali,~Vi tički! zanaprej plesali.~
1121  V |              delijo~Narodom z jeklom pišejo postave,~Ki v sužnih sponah
1122 VI |              polnoči~S kervjo mi boš plačal te laži." -- ~-- ""Za pokopališčem
1123  V |           terpljenja~Brez pregreh in plačila -- zastonj! ~ ~
1124  V |            čaka me ónkraj jame~Večno plačilo, če voljno terpim. ~Kdo
1125 IV |            sercé,~Kaj trúdna ti noga plaho trepeče? ~Postoj! nazaj
1126 III|              let;~Ko napokojno ni še plalo,~Ko še neznan ti bil je
1127  I |          lije,~Ko tiho v spanji diha plán in gora. ~Ko beli dan pripelje
1128  I |          vlijó ti iz očí;~Jaz kvišku planem, te objamem~In ---- nisi
1129  V |            serca vbrala:~"Bom šel na planince" bo;~"Snoči je pa slanca
1130 II |              ki leti~Čez goré in čez planine,~Kraje gledam in ljudí,~
1131 III|               Visoko,čez goré in čez planjave~Do južnih krajev ponesó
1132  I |          Tako lepo za mé skerbé!~Bog plati dobro jim dejanje,~Če jim
1133 IV |            Brezi jadra, brez kermila~Plava čoln mi čez morjé;~Ž njim
1134  V |         Božala jih bo mehkó. ~Duh bo plaval moj nad vami,~Željno glase
1135 VI |             tma, za njo -- pošast~Se plázi, pazi, voha sléd -- še ena!~
1136 VI |              Ognjen plamen ji šviga.~Plašan spustí se paša v bég,~Za
1137 VI |           koperné,~Kadar jih jastreb plaši.~"V oltarji, mati! tu stojiš,~
1138  V |          štirje skupaj, pnemogli,~Ko plašne ovce v stiski in nadlogi~
1139  V |          piščali,~Vi tički! zanaprej plesali.~Saj bilo je pa tudi čas,~
1140 VI |          lasjé! -- se gadi jim~Vijó, pletó, z jeziki sikajo!~Iz kač
1141  V |             povoja,~In ne za hinavce plešoglave ...~Godné si bralce želim
1142  V |             Po trije, štirje skupaj, pnemogli,~Ko plašne ovce v stiski
1143  V |             peš-koraka,~S tem rad se pobaham.~Ne spušča se pesem moja
1144 VI |         červiča~Popotnik vsmiljen je pobral." ~""Kdo tvoj je oče, tvoja
1145 VI |         storila jaz in ti."" -- ~-- "Počakaj le malo, sodnik strašán!~
1146  I |        bolečín potihne zloba,~Tam si počilo boš sercé. ~Tam bova spala
1147 II |           Pozabil bi lastne nesreče;~Počílo bi tukaj si trudno sercé,~
1148 IV |           nocoj pokoja.~Čas, da se v počitek truden podam --~Tako sam,
1149 VI |             si je čas pokoja,~Vse že počiva, kar živí;~Vsem hišam so
1150  I |           Pod hladno mirno tu gomilo~Počivaj trudno ti sercé;~Saj dókler
1151 VI |          persi: prizanesi jim!~Tu si počival sin, tu se redíl!~Zastonj!
1152 III|         dalje meni tukaj mesta,~Rokó podajam ti v slovó. ~On, ki,človeška
1153  V |            Smehljaje se ni mi "lire" podala,~Nobene,~Ne zlate in ne
1154 IV |               da se v počitek truden podam --~Tako sam, tako sam! -- ~ ~
1155  I |            Al pa mi petja sladki dar podari! ~ ~Le pihaj, le pihaj,
1156  V |              osoda nemila~Vdare samé podarila v dar? ~Mnogo biča, malo
1157 VI |            Gorje mi! zakon večni sem poderl,~Natori z mečem sem sercé
1158  V |           Pridobljen z jokom vdóv in podertijo;~Brat z bratovo kervjo si
1159  I |             Snežéne oblake pod nebom podi;~Cveteča pomlad mi v serci
1160 III|             Ne veselí se tuje sreče,~Podira rad, mori povsod;~Ne gane
1161  V |             Vžgi jezo mu in dobro je podnéti,~Da vender enkrat malo zaropoče,~
1162 VI |          Dijane~Sijala materna mi je podoba;~Zakaj, o sestra! odergnila
1163 IV |              večerni razpenja perut,~Podoben si beli, povodnji roži. ~
1164  V |            vihtí!~Kožo omaš že kakor podplate,~Vendar ti najde kraj, kjer
1165  V |             Zató ji potreba je moške podpore;~Nasloni se name, ne boj
1166  V |               Nar huji naši mladi so poetje;~Vso noč tak "nadepolni"
1167  V |                                Mescu~Poetov mjavkanje in máačkov petje~
1168  I |             In tisoč, in tisoč rožic poganja,~Iz serca mi nove pesmi
1169 III|              Ne vé slast je serčnega pogléda,~Prijaznega iz ljubih ust
1170 II |               ne veš~Priserčni tvoji pogledi. ~Ko mati mi tvoja pripravlja
1171  V |            hosto,~Zgovarja se s tiči pogosto,~Po blatu pa nikdar ne brodi. --~
1172  V |                                   Po pogrebu~Bratje! ko me zakopali ~
1173  I |          nikdar več. ~Ljubezen te je pogubila,~Mladost zamorila cvét;~
1174 III|             rod s tebó! ~ ~Kaj samec pohajaš, mladenič bled!~Glej jasno
1175  V |         čudne reči)~Da pesem ga moja pohujšuje,~Prehúdo naj se ne togotuje:~
1176  V |     pripraven kraj~Za gnejzdo sem si poiskala,~In ljubega sem že izbrala,~
1177 VI |              Poklekni, deklè! saj ne pojdeš od tod."" -- ~-- "Kaj čejo,
1178  V |           glási že;~Da naju revic ne pojé,~Tje v gosti germ se urno
1179 IV |            se glasán~Ob steno vbija, pojema, umira. ~Hinavstvo in laž
1180  I |         hladnà vodica,~Drobne tičice pojó." ~Tamno brezno ---- huda
1181 III|              Ko drugi tiči, tudi ti?~Pokaj si do sedaj odlašal,~Ko
1182  V |             v pravi podobi se enkrat pokaži --~Gotovo nihčè spoznal
1183 II |             Glej! tako okoli pasa~Mi pokladamo rokó;~In na usta mi dekletom~
1184 VI |           Tedaj je pa vse končano;~V pokòj so ga nesli v južno stran~
1185 VI |             moja!~Pri tebi išče zdaj pokojà. ~Ti ne poznaš, o mati!
1186 VI |       drobnih koscev zdrobi. ~-- "Za pókopališčem o polnoči~S kervjo mi boš
1187 VI |             gre. ~Po vdovi, dan prej pokopani,~Kakòr navada je pri nas;~
1188 VI |         rojeni, to nesreča,~To greh, pokora je naj veča. ~Ko divjo zvér
1189  I |          tvoj hrám~Temà je že zemljó pokrila,~Jaz daleč še domú imám. ~
1190 VI |           nam pomoči v sili. ~Ko čez poljé se vodnji val~Vali ob hudi
1191 IV |            dní~Ljubezen mojo in moje poljube! ~Ko verneš po hrupu v svoj
1192 VI |           vodi me v tihi hram sebó. ~Poljublja mi usta, obraz in oči,~Zaljubljeno
1193  I |           zerl sem ti oči;~Objemala, poljubovala,~Ljubó si božala me ti. ~
1194 VI |            Že begajočih je ljudi~Vsa polna slevska gora;~Cerkvica,
1195 II |              Mehke sápice pihljajte,~Polne sladkega duhá! ~Jasne na
1196  V |         opolzih prerada mi hodi;~Pri polnem kozarcu pa dekle leoó,~To,
1197 IV |         vročem vzglavji vroča glava!~Polnóč je že , jaz še ne spim;~
1198 VI |           hišam so zaperte duri,~Čas pólnočnej se bliža uri." -- ~--""Iz
1199  V |         zatira,~Terpi človeštva veča polovica~Sovraštva svét je poln in
1200 IV |           tako sam! ~Oj pridi, da ti položim glavó~Na persi zvesté, na
1201  V |           luč, kako bledí!~In vender poludne še ni;~Bom-li sirota oslepela? ~
1202  I |           bom vsikdar! ~O da ji more pomagati~Iz serca gorka tvoja kri;~
1203 VI |          tebi še sije zlata mladost;~Pomakni se k nam ter bodi naš gost. ~
1204  V |               Brez vse potrebe, brez pomena mnogi,~Češ, da so verzi
1205  I |                 Kaj solza, dragi! ta pomeni,~Ki bistro ti oko kalí?~
1206 IV |               Za goro se urno solnce pomiče;~Smeh, kriki veseli z doline
1207  V |             srečo bolj uneto?~Ti boš pomiril smertne razpertije,~Prinesel
1208 IV |         oziraš plahó,~Kaj noga se ti pomišlja ustavlja?~Nazaj ti oberneno
1209  I |            nada~Gine meni iz serca! ~Pómlad pride in zeleno~Perje spet
1210 III|              je svet; ~Ko mehka sapa pomladanja~Izvabi cvetko iz aemljé,~
1211 III|             govorim! ~ ~O mehka noč, pomladna noč!~Kakó me božaš prilizljivo;~
1212  I |        pripeljala~Zelenje in cvetje, pomlájen svét. ~In tisoč, in tisoč
1213  I |             pretečene dní krepké,~Iz pomlajenih persi vrele,~Smijalo bo
1214 II |          očmi, --~Žalujočo to podobo~Pomnil bom do konca dni. ~ ~Dolgopeta
1215 IV |            ti ní nič moje izgube!~Ti pomnila bodeš vse žive dní~Ljubezen
1216  V |          Čestí ne iščem in slave,~Ne ponarejene, ne prave;~Pošteno mi mar
1217 III|            planjave~Do južnih krajev ponesó te krila;~Ko mene tu derži
1218  I |              tábo na kolenih v prahu~Ponižan jokal sem glasnó;~Ti pa
1219 VI |         Izgubljeni sin~"Kam pozna te ponočna hoja~Pelja popotnik mladi
1220  V |          bojni bog kraljuje?~Kdaj tí ponosno vodil boš narode.~Ki spone
1221 II |         gospé bi bila v čast. ~Pesmi ponujaš posebno možém,~Česar bojim
1222  V |        merzla je odeja,~In razvijati popke veja~Začenjala je že mladé.~
1223 II |          dete! ~Le hitro spet v roko popotni les,~Pa dalje, dokler ni
1224 II |            vsmiljeno, pol radovédno,~Popotnika, ki se pri vas mudi,~Ti
1225 II |            med svet. ~Pesmi prodajaš popotnim ljudém, ~Pesmi, da vnemajo
1226 VI |           gostem gozdu~Kervava tigra porodí;~Ko mati mlado hrani, brani,~
1227 II |          Smert ti ženina vgrabila~Po poroki sedmi dan; --~Mnogo ima
1228  V |              tamne me peruti,~Da nam posije kdaj rešivni dan.~V tej
1229  I |         svetu ti iz varnega si krila~Poslala zgodaj zvestega me sina;~
1230 II |           moj čuješ, zlata domovina?~Poslan iz daljne ti dežele tuje,~
1231 IV |        ljudem,~Glej! vas blišči se v poslednjem žari;~Nikar ne miluj me,
1232 IV |          teman,~Zdaj boš od tujca se poslovila. ~Za mano ti solzno gleda
1233  V |        Veselo živeti,~Težavno ti ní;~Posnemaj čebelo:~Od rože veselo~Do
1234  V |         starosti leta;~Prišel nam bo post, prišlà bo slabost,~Zdaj
1235  V |              Narodom z jeklom pišejo postave,~Ki v sužnih sponah žalostno
1236 III|       ljubezen, sreča dvojna~Samotna postelj čaka me,~Mirujte persa nepokojna! ~ ~
1237  I |          spet dobó drevó;~Serce moje posušeno~Zelenelo več ne bó. ~ ~Čuj!
1238  V |             In tem "voditeljem" domu posveti! ~ ~
1239 II |           samoti;~Odtegnil bi sem se posvetnim ljudem,~In njihovej revi
1240 III|             tvoj obraz;~Ne branim se potem zaspati,~Zagerne naj me
1241 IV |             moker pogled v slovó, --~Potém se germovje sklene za mano! ~ ~
1242 VI |          leži,~Ko gad s petó na poti poteptan!~Nemirni duh očetov! hiti
1243  V |            veste, ne cenim močnó,~Po potih opolzih prerada mi hodi;~
1244  I |            do njega gre;~Tam bolečín potihne zloba,~Tam si počilo boš
1245  V |             brez palice dosti dobím;~Potlej pa čaka me ónkraj jame~Večno
1246 IV |               Jutri ljuti me vetrovi~Potopé naj v dno morjá! -- ~ ~Veseli
1247 II |          Žalost in skerbi! v globoko~Potopite se vodó;~Ti pa. dèkle černoóko!~
1248  V |             ženska je stvar.~Zató ji potreba je moške podpore;~Nasloni
1249  V |          sredi in na vogli,~Brez vse potrebe, brez pomena mnogi,~Češ,
1250  V |            Zató ker drug se nihče ne potrudi,~Da spet se enkret kaj slovenskega
1251 IV |            Da k mojemu si se prihodu potrudil;~Navzkriž po nesreči ure
1252 VI |            ga nesli v južno stran~Ob potu v belo Ljubljano. -- ~ ~
1253 VI |             so lice~Močile smertnega potú.~Zastonj sedaj lase iz glave~
1254  V |              po svoje na svetu živi;~Potuhneno mačka na miš preži,~Ko strela
1255 IV |           zabolelo? ~Oko, sem dejal, povesila boš,~Ti gledaš ko prej po
1256 II |           nesrečni vdovski stán. ~Ne povešaj v tla oč/sa;~Glej, káj zate
1257 IV |              perut,~Podoben si beli, povodnji roži. ~Ti, če me ne moti
1258  V |           moja,~Izlezle ravno kar iz povoja,~In ne za hinavce plešoglave ...~
1259  I |             pripeljá. ~Če pa si mene pozabila,~Če drúg sedaj objema te;~
1260 IV |             obiskát. ~Ti pač si mene pozabilo;~Lét mnogo je preteklo žé,~
1261  V |             ogreva. ~Ne mislimo vèn, pozabimo tu svet,~Po zemlji res žalostno
1262  I |         nesrečna je in bolna,~V temi pozabljena medlí! ~Le jokaj, ali se
1263 II |            Nad Boulogne poleg morja ~Pozdrav moj čuješ, zlata domovina?~
1264 III|             Prijaznega iz ljubih ust pozdrava,~Domača mu je tuja že beseda! -- ~ ~
1265 II |        otroka, ~Ki serčno ti pošilja pozdravilo,~Ki, koder hodi, za tabo
1266 IV |             Priljubljene kraje molčé pozdravlja. ~Ostani, -- vsmiljenje
1267 III|            prijazen glas!~Tako si me pozdravljal v noči,~Ko sem hodéval k
1268  I |           kaj draga moja dela,~Da jo pozdravljam, ji povej. ~Če misli name,
1269  I |             zveste sine, moje brate,~Pozdravljat hodi iz dežele tuje. ~ ~
1270  I |         persih vstaja,~Ljubó me hodi pozdravlját. ~Oblaček ti, ovčica bela!~
1271 VI |              V naročji Jezusa derží,~Pozdravljena kraljica,~Kristjanom pomočnica! ~
1272 VI |                  Izgubljeni sin~"Kam pozna te ponočna hoja~Pelja popotnik
1273  V |           Ravnajo tako, ker se dobro poznajo,~Da same na sebi le malo
1274 VI |             išče zdaj pokojà. ~Ti ne poznaš, o mati! sveta;~Hinavstvo,
1275 VI |         Debela, černa tma, za njo -- pošast~Se plázi, pazi, voha sléd --
1276 VI |        Elektri, ki ga tolaži:)~Nazaj pošást,~Ne sestra ti! Ti si vodíla
1277 II |            naj otroka, ~Ki serčno ti pošilja pozdravilo,~Ki, koder hodi,
1278  V |           reva,~Da berž jo v Glasnik pošlje ali Cvetje. ~Jaz vsaj ne
1279  I |               kaj če to?~Kar si koli poželelo,~Dal sem ti, da bi veselo,~
1280 IV |         sercé!~Pregrešno me gnalo je poželenje;~Zdaj se mi izbujajo v serci
1281  V |             je zdaj!~Čuj! nočne sove poželjive~Tatinske krik se glási že;~
1282 VI |              koder gre,~Rohni, mori, požiga.~Pred njim je jok, za njim
1283  V |              pa tacih svet,~Ki sólze požirajo sáme-brez kruha! ~4. ~Nam
1284 VI |         Gorje zdaj trumi plahi! ~Čez prag na konji prirohní~Gorjé!
1285 II |                   Lepa res si, zlata Praga!~Rim slovanski res si ti;~
1286 VI |       zabliščé,~Zvestó me že čaka na pragu stojé. ~Objema ljubo me
1287  I |               Pred tábo na kolenih v prahu~Ponižan jokal sem glasnó;~
1288 VI |      preslepim~Z zvijačami sercé, da prav sem storil.~Očeta mi je
1289 III|               tiha žalost! ~ ~Visoko pravega pevca čestimo,~Njegovo ni
1290  V |         vboge,~Da hud, ko ti, sem po pravici nanje. -- ~ ~
1291 VI |         branila,~Ko sem zavíhtelnánj pravični meč!~Ko ležal v kervi je
1292 II |              luži, tej škerbini~Káko pravijo ljudjé. ~Malo mene vse to
1293 IV |            usta gorela;~Rad srečo bi pravil vsim dobrim ljudém,~Pa mora
1294  V |           oslepela? ~2. penica: ~Kaj praviš, oh! je le preres,~Ko luna
1295 VI |           Orest ljudém, po pesmih in pravljicah~Slavljen od ust do ust;
1296 VI |        zastonj vabila. ~O! -- puste, prazne veselice~Sercé mamile so
1297 IV |         viharno zimsko noč bežim;~Na praznik svetega večera~Vrát nihče
1298 II |    pripravlja jedi,~Ti polni mi čašo prazno,~In časi svoje černe očí~
1299 III|           Pripela tukaj dom si svoj;~Preblizo tu si pri človeki,~Človeka
1300  V |            sem brez večerje!~Strašnó prebrisan zdaj je svet~Nihče ti noče
1301  V |             solnce, mesec! to sta ti predmeta,"~Visoka, čista -- tá nam
1302 III|            zvesta,~Še enkrat prosim, predno grem;~Ne vprašaj, kám me
1303 VI |              jami,~Otrokov jok ga ne predrami. ~Pač zdihovala si po meni,~
1304  V |            brat je človek, rodu rod;~Preganjanja se varuj in razpora,~Sovraštvu
1305  V |           mjavkanje in máačkov petje~Preglavice ti mnogo prizadeva,~Ki serca
1306  V |          prej nam siješ spet rumeno;~Pregnalo si oblak teman,~O svitli
1307  V |        bridkega svét terpljenja~Brez pregreh in plačila -- zastonj! ~ ~
1308  I |          lijó grenke solzé;~Zastonj! pregrehe černe tvoje~Ne spere bridkih
1309  I |            Zedinjene so lahko sprale~Pregreho mojega sercá! ~ ~V naročji
1310  V |              Konju~Kaj si pa neki tí pregrešila,~Ti nesrečna, terpinčena
1311  I |              Da so ti toliko nabrale~Pregreškov mojih in gerdob. ~Kako za
1312 IV |            zapustil te, drago sercé!~Pregrešno me gnalo je poželenje;~Zdaj
1313  V |             pesem ga moja pohujšuje,~Prehúdo naj se ne togotuje:~Res
1314  V |                jezikoslovcu~Napisal. Prék! si knjigo nam debélo,~Kako
1315  V |              te ne bo. ~7. ~Da si me prekanil, se bahaš povsod;~Ta čast
1316 II |             les,~Pa dalje, dokler ni prekásno!~Obriši solzé si, deklè!
1317 VI |             vmés,~Krí materna, ki jo prelil je sin!~(Meč mu pade iz
1318  I |          tebi serce zvesto izdihuje,~Prelilo rado gorko kri bi zate. ~
1319 II |           tebi biva;~Malo tu se solz preliva,~Malo tu se čuje joka. ~
1320 VI |             se bomo v južno stran,~V preljubo belo Ljubljano. ~Oh! ko
1321  V |             o beli dán! ~2. penica. ~Premagane bežé temine,~Gor.e spet
1322 VI |              čudovito! glej!~Konj ne premakne se naprej,~Ne gane ga ostroga,~
1323 IV |            sem rekel, nazaj že grém;~Premalo sem videl in -- preobilo --~
1324  V |            doma;~Komaj se ti še noga premiče,~Vendar sirovež mirú ti
1325  I |               Le malo časa še voljnó~Prenašaj bolečine svoje,~Saj dolgo
1326 IV |              na glas, sercé!~Molčeče prenašaš pozno srečo?~Sladké iz oči
1327  I |           pijè! ~ ~"Boš, ljubica! me prenočila?~Popotnik terkam na tvoj
1328 IV |              Premalo sem videl in -- preobilo --~Kaj serce mi žali, težkó
1329  V |          sebi le malo veljajo. ~16. ~Preostro soditi žené je narobe,~Ne
1330 IV |            gré,~Saj tebi se zdelo bi preotročje! ~ ~Ne vprašaj nikar, kaj
1331 III|            bi glas;~Enkraát še petje prepelice ~Med žitom, ki hiti že v
1332 III|              Sladkó v goščavi slavec prepeva,~V višavi škerjanec glasnó
1333 II |                  Čuj, v vetrini seči prepéva kos,~Na nebu zarija dan
1334  V |              nami ljubezen je, ne pa prepir,~Tu nič se, deklè! ti zgoditi
1335  V |       Sovraštva svét je poln in poln prepira,~V temó zavita sveta je
1336 VI |        glasnó ne govori;~Ostro ti je prepovedal zdravnik,~Le to, prijatelj!
1337 IV |             za goré,~Mrak loge, dolí prepreza molčeče;~Kaj, moja spremljavka!
1338 IV |          cesti urno korakal;~Ne bodi preprost, prijatelj moj!~Kako bi
1339  V |              močnó,~Po potih opolzih prerada mi hodi;~Pri polnem kozarcu
1340  V |                Kaj praviš, oh! je le preres,~Ko luna solnce že je bledó;~
1341 VI |          hiša stojí,~Kjer meni cvetó presladke nočé. ~Ko zvezde na nebu
1342 VI |             mi,~Takó le dolgo, da si preslepim~Z zvijačami sercé, da prav
1343 III|              močila,~Dasì sem toliko prestal! ~Preživel žalostne sem
1344 VI |         zapuščen sedé. ~Pogled le-tá presune mene,~Solzé mi pridejo v
1345 VI |             Natori z mečem sem sercé presunil,~Da ostra spreletí jo bolečina! --~
1346  V |            zdi se mi tvoje ravnanje;~Pretánke ti zanjke staviš ljudem,~
1347  I |             pesmi bodo ti vesele,~Ko pretečene dní krepké,~Iz pomlajenih
1348  V |          krog skerbán po svetu roma,~Pretekle in sedanje zre stvari;~Človeštva
1349 IV |           skale gerlica mlada pita. ~Preteklih časov bridki spomin~V globoko
1350  V |             je še rujavec Iskarijót.~Prevaril vsevednega učenika. ~8. ~
1351  V |              bodem delal ti nadloge,~Prevečkrat mačkino ženitovanje~Iz spanja
1352  V |           Posebno, solnce! ti si kaj prevzetno,~Ker si med zvezdami nar
1353  V |           nisi neumen, to dobro vem.~Prezvito še zdi se mi tvoje ravnanje;~
1354  V |           stavimo v kljub!~Skerbi pa prežé na nas zunaj pred vrati. ~
1355  V |               Potuhneno mačka na miš preži,~Ko strela se lev zapraši
1356  V |              sredi deklet,~Skerbí pa prežijo naj zunaj pred vrati;~En
1357 III|            Dasì sem toliko prestal! ~Preživel žalostne sem dní,~Izdihoval
1358 VI |          naprej,~Ne gane ga ostroga,~Pribita mu je noga. ~Marija -- kdo
1359 VI |         svoje brani. ~Še dandanašnja priča vam~To zgodbo čudovito~Za
1360  V |               da si lajšam sercé,~To pričajo, menim, pesmi samé. --~"
1361  V |          sáme-brez kruha! ~4. ~Nam v prid je na sveti vsaka stvar,~
1362 VI |         le-tá presune mene,~Solzé mi pridejo v očí;~Tešiti hočejo ga
1363  V |             in kolne, grozí se náte,~Pridno bič nad tabo vihtí!~Kožo
1364  V |            lovor si vijó krog glave,~Pridobljen z jokom vdóv in podertijo;~
1365 VI |             pa jim on odgovori? ~"Ne prigovarjajte mi revi,~Da naj ne jokam
1366 IV |             za tó,~Da k mojemu si se prihodu potrudil;~Navzkriž po nesreči
1367 VI |          zdaj bo truma cela~V vasico prihrumela." ~Križ starček je sé stene
1368  I |            slonim zamaknen,~Solzà mi priigra v okó;~Ti pa zagledala si
1369  V |   navdušljivo sabo vodiš;~Oj! kar si prijateljev nekdaj imela --~Pes zvest
1370 VI |             vračam od nje. ~Vzemite, prijatelji! kupo v rokó~In pijte na
1371  I |            mirno mi in sladko spava,~Prijazne sanje, láhko noč! ---- ~ ~
1372 III|           slast je serčnega pogléda,~Prijaznega iz ljubih ust pozdrava,~
1373 III|              hodéval k ljubi v vás~V prijazni, beli samski koči! ~Lehké
1374 IV |              duša moja, angel moj!~V prijaznih sanjah sladko spavaj,~Pred
1375 IV |           sredi morjá zeleni otok,~S prijaznim germovjem obraščena skala;~
1376 III|               Za róko je ljubi ljubo prijel,~Sprehaja se ž njo po zeleni
1377  V |             Bralcu~Ni "muza" se meni prikazala,~Smehljaje se ni mi "lire"
1378 II |           konca dni. ~ ~Dolgopeta ti prikazen!~Káj si zopet tu, Anglež?~
1379  I |          bolnó;~Oh skoraj, skoraj se prikaži,~Ljubezen! čakam te težkó! ~
1380  I |                   Kakó si se takó mi prikupila,~Priserčna moja, sladka
1381 III|          pomladna noč!~Kakó me božaš prilizljivo;~Mladost, ljubezen dihajoč,~
1382  V |            glas tolažit hodi,~Sladkó priliznen glas: Le miren bodi! ~O
1383 IV |          Nazaj ti oberneno mokro okó~Priljubljene kraje molčé pozdravlja. ~
1384  V |              nam debélo,~Kako naj ti prilog slovenski rabi;~Slovenec
1385  V |            Po tvojih "pesmicah" čepé prilogi~Po trije, štirje skupaj,
1386  I |            Ljubezen bode se verníla,~Prinesla srecu zdravje spet. ~Ljubezen
1387 III|             šibki veji, tanki smreki~Pripela tukaj dom si svoj;~Preblizo
1388  I |              tvoje~Naj kmalo spet me pripeljá. ~Če pa si mene pozabila,~
1389  I |           spét;~Ljubezen pa je seboj pripeljala~Zelenje in cvetje, pomlájen
1390  V |             mudim,~In da se spodobno priporočim:~Ošabno po konci glave ne
1391  V |               penica: ~V germovji že pripraven kraj~Za gnejzdo sem si poiskala,~
1392 VI |             Krepki so udje in čili. ~Pripravi mi, česar treba na pot,~
1393 II |           pogledi. ~Ko mati mi tvoja pripravlja jedi,~Ti polni mi čašo prazno,~
1394  V |            Vesele, pa žalostne vmés,~Priproste pesmi zares,~Pasvoje! --~
1395 VI |            plahi! ~Čez prag na konji prirohní~Gorjé! sam turški paša,~
1396  I |             si se takó mi prikupila,~Priserčna moja, sladka domovina!~Da
1397  V |             zdrave.~Pomisli naj vsak prislovico tisto,~Ki pravi: Čistemu
1398 VI |              pomoči dal?~Na vrata že pritiska!"~Sekire s sabljami zvenečé,~
1399 VI |          pridi, sin zgubljeni!~Da te pritisnem na serce;~Zver bi se bila
1400 VI |              nebó njih plamen šviga!~Privrel je Turek, koder gre,~Rohni,
1401 IV |             sila. ~In gorke v okó ti privró solzé,~Zalije ti persi žalost
1402  I |       odkritosrčen bil! ~O kaj so si prizadejale,~Jezične starke redkih zob,~
1403  V |            petje~Preglavice ti mnogo prizadeva,~Ki serca jih hudo bole
1404 VI |         zastonj z rokó~Kazala persi: prizanesi jim!~Tu si počival sin,
1405  V |            leta;~Prišel nam bo post, prišlà bo slabost,~Zdaj vino vživajmo,
1406 II |              dolgo ne bó ----~Pa boš prodajala lastno teló! ---- ~ ~Nad
1407 II |        zahajaš sama med svet. ~Pesmi prodajaš popotnim ljudém, ~Pesmi,
1408 III|          mori povsod;~Ne gane ga okó proseče~Za mlado kri, nedolžni rod. ~
1409  I |               Sercá sem tebe, draga! prosil,~Na verh mi daješ še rokó;~
1410  I |            oj sem, na serce moje!~Tu prostor tebi jaz imám;~Počitka ti
1411 IV |           svet zapustiva;~Čez sinje, prostorno morje bežé~Vetrovom, valovom
1412  V |             ne omahuj v zvestobi!~To prošnja moja je , to úk ni moj.~
1413  V |              Pa kaj! saj treba ni ti prošnje moje,~Sercé le blago vedno
1414  V |            je tvoje vneto. ~Čuj milo prošnjo brata v tuji zemlji,~Dasi
1415 VI |              kervava mati,~Ko gladne pse jih ščuje v mé!~Čern se
1416 III|           vabiš, maj! me zapeljivo! ~Psi lajajo, prijazen glas!~Tako
1417  V |           prave,~Do národa, ne pa do puhle slave,~Če ti zadosti močna
1418 IV |              rokó, če imaš sercé,~Ta puhli, ta spačeni svet zapustiva;~
1419 II |            Turek, nisem Španec,~Tudi pust ne Angličan. ~Kaj ti bo,
1420 VI |            si zastonj vabila. ~O! -- puste, prazne veselice~Sercé mamile
1421 VI |               Ančika~"Mati, mati! oh pustite,~Naj kropít ga z vami grem;~
1422  V |           bolje;~Po dnevi brenčé nam pušča komar,~Po noči pa tiho nas
1423  V |                Da bodo nam kazali iz puščave~V obljubljeno deželo bolja
1424  V |              naj ti prilog slovenski rabi;~Slovenec slednji naj jo
1425  V |         grajaj mi žen, da se lišpajo rade,~Da se lepotičijo stare
1426  I |             zvesto izdihuje,~Prelilo rado gorko kri bi zate. ~Moj
1427 II |           strani,~Pol vsmiljeno, pol radovédno,~Popotnika, ki se pri vas
1428 III|         Pomladi, novega se življenja~Raduje okrog vesoljni svet. --~
1429 IV |             Zdaj me zibljejo valovi,~Rahla sapica pihljá;~Jutri ljuti
1430 III|             zglavji mi sedé zatisneš~Rahlo mi okó zaspano, tiha žalost!~
1431  V |           očak;~Da ga je stvarnik iz raja lopil~V solzno dolino polno
1432 II |              Tujcu se, ki ga osoda~V rajski tvoj zanesla kraj. ~Tujcu,
1433  V |         mlake.~Po polji cvetočem naj rajši hodi,~Zahaja pa tudi v temno
1434 VI |          očeta vzame~Na mlade krepke rame. ~Iz smrečja tamnega bliščí~
1435 II |             trudno sercé,~Hladilo si rane skeleče. ~Pa kaj se ti jasne
1436 III|             spanja~Z mahko me ročico rano, tiha žalost!~Zapustila
1437 II |             ní;~Polno nedrije, šibka rast~Vsakej gospé bi bila v čast. ~
1438 III|                Ko vidim kliti vse in rasti,~Ko rod iz roda se ro9dí;~
1439 IV |             Nad tabo nebó, krog tebe raván,~Brez konca mokra se razprostíra;~
1440  V |              ne dajàj prostora! ~Pot ravna, vedi, prava je edina,~Nje
1441  V |           lepotičijo stare in mlade,~Ravnajo tako, ker se dobro poznajo,~
1442  V |          Prezvito še zdi se mi tvoje ravnanje;~Pretánke ti zanjke staviš
1443 II |               Tu Píkardije spenja se ravnina;~Sercé, okó pa meni ne miruje,~
1444  V |           otroke pesem moja,~Izlezle ravno kar iz povoja,~In ne za
1445 VI |         zvenečé,~Že omagujejo možjé,~Razbiti so zapahi,~Gorje zdaj trumi
1446  V |               ti hudobije,~Sovraštva razdejal boš carstvo kleto.~Komú
1447 VI |             Bliščé se gorice znane. ~Razmáknite se, ostanite zad,~Da svitlo
1448 IV |              ti žalovanje~Še huje ne razname ran!~Kaj ne? Lepé so bile
1449  V |         serce tu mi čuti,~Da huje ne raznamem starih ran;~Obup zagrinja
1450  V |            se tu lepó. ~Ko se bodete razneli,~Ko vam polno bo sercé;~
1451  V |               Ti boš pomiril smertne razpertije,~Prinesel ljudstvom bratoljubje
1452  V |              Preganjanja se varuj in razpora,~Sovraštvu v sercu ne dajàj
1453 IV |           raván,~Brez konca mokra se razprostíra;~Penečih valov tu šum se
1454  V |              koderkoli se oko ozira,~Razsaja maščevanje, serd, krivica;~
1455 III|             solzé?~Kar dež je zemlji razsušeni,~To ve nesrečnemu ste meni,~
1456  V |                        Solncu~Ti, ki razsvitljaš nar temneja kota!~Naroda
1457 III|            verti se svet! --~Zatorej razvédri si temni obràz.~Zgerbančeno
1458  V |          Kopnela merzla je odeja,~In razvijati popke veja~Začenjala je
1459  V |             Méd pervi izpije,~Peruti razvije,~Pa k drugi brenčí. ~ ~
1460  I |         ljubezniva!~Pusti v nemar te rečí;~Kakor prej, se še ljubiva,~
1461 VI |             Tu si počival sin, tu se redíl!~Zastonj! zverti se svet
1462 IV |           peresom na zemljo pada;~Iz redkega germa se pesem glasi,~Otožna
1463  I |          prizadejale,~Jezične starke redkih zob,~Da so ti toliko nabrale~
1464 IV |       rojstni kraj. ~Germovje, ki je redko sralo,~Košato bó zdaj in
1465  V |             dobiti,~"Excepito firmat regulam." ~15. ~Ne grajaj mi žen,
1466 IV |            Sercé se mi domu boji! ~ ~Reichenau ~V večernem žaru se gora
1467 VI |                                      Rejenka~"Kdo moj je oče, moja mati,~
1468 IV |             vžalilo,~Da prej, ko sem rekel, nazaj že grém;~Premalo
1469  V |            Ženó je stvarnik vstvaril rekoč:~Naj možu revnemu bo na
1470 IV |            čakal? ~Hvaležen sem ti v resnici za tó,~Da k mojemu si se
1471 III|        Tolaži, boža mi sercé;~Naj bo resnična, ali kriva,~Da me le teši,
1472 IV |          vesela;~Življenje novó brez rev bolečin~Tam bodeva mirno
1473  V |               malo pa piče~Trudne te reve čaka doma;~Komaj se ti še
1474 VI |        bolečina." -- ~""Zatisnil si, revež! trudne oči,~O materi se
1475  V |            krik se glási že;~Da naju revic ne pojé,~Tje v gosti germ
1476  V |             vstvaril rekoč:~Naj možu revnemu bo na pomoč.~Res! Vstvarjena
1477  V |          trudapolna pota,~Terplenje, revščina povsod in zmota! ~Golobu
1478 VI |         ljubila te, ljubil me ti! ~O rešena sem, solzí mu okó;~Saj vedela
1479  V |              Svet mi uganjka je brez rešenja,~Tebi pa tudi, kaj ne, moj
1480 VI |               O sliši nas uboge,~Ter reši nas nadloge!" ~"Čuj! bliže
1481  V |           peruti,~Da nam posije kdaj rešivni dan.~V tej žalosti me glas
1482  V |     izpraskala bi te z neba!~Kakó to reže, žge in peče,~V očí zasaja
1483 II |            Lepa res si, zlata Praga!~Rim slovanski res si ti;~Pa --
1484 IV |             in laž ni tukaj domá,~ne rjove tu vojska med brati serdita;~
1485 III|             rasti,~Ko rod iz roda se ro9dí;~Na persi čem ti, zemlaj!
1486 II |             kaj tam spodobno,~Kje se roastbeef dober jé! -- ~ ~Lepa res
1487 III|         bistro vodó!~V njej gleda ob robu se mlada cvetica,~V njej
1488 III|              zopet spanja~Z mahko me ročico rano, tiha žalost!~Zapustila
1489 III|              vse in rasti,~Ko rod iz roda se ro9dí;~Na persi čem ti,
1490 III|              Tí vsako leto zelenela,~Rodila bodeš zlati sad;~In pesem
1491 IV |          tujem mesti --~Tam pravo je rodoljubje doma! ~ ~Lépo hvalo, dèkle
1492 VI |         vodnji val~Vali ob hudi uri,~Rohneča se dervi druhal,~Ne branijo
1493 VI |         Privrel je Turek, koder gre,~Rohni, mori, požiga.~Pred njim
1494 VI |             voha sléd -- še ena!~Cel roj iz žréla vre! -- Strašné
1495 VI |             ves človeški rod.~Da smo rojeni, to nesreča,~To greh, pokora
1496 IV |      Ljubezen vérno ohranilo~Do mile rojstne je zemljé. ~ ~Okó te moje
1497 IV |               v grobu spi! ~Zató, ko rojstnega se kraja~Spominjam iz nekdanjih
1498 VI |             Če eden le se veseli.~Od rojstva vedno pa do groba~Človeka
1499 VI |         sikajo!~Iz kač spleten jim v rokah zvižga bič!~V mé lačne vpirajo
1500 VI |              je sin!~(Meč mu pade iz róke.)~Oj. oj! ne poči, glava!