V veseli družbi

Nocoj smo se, bratje! tu zbrali lepó,
Da z vinom ljubezen nam serca ogreva;
Vsak prime kozarec naj v desno rokó,
Deklè pa na steni objema naj leva;
En dober poljub, pa en krepek požir,
Še eden in dva še, pa še ne bo mir!
To serce in dušo človeku ogreva.

Ne mislimo vèn, pozabimo tu svet,
Po zemlji res žalostno človek se klati;
Pri vinu sedimo tu, sredi deklet,
Skerbí pa prežijo naj zunaj pred vrati;
En krepek požir pa en dober poljub,
Takó le se stavimo v kljub!
Skerbi pa prežé na nas zunaj pred vrati.

Jaz ženske, saj veste, ne cenim močnó,
Po potih opolzih prerada mi hodi;
Pri polnem kozarcu pa dekle leoó,
To, menim, izméd nas nikomur ne škodi.
En dober poljub, pa en krepek požir!
Življenja, veselja to pravi je vir,
In, menim, izmed nas nikomur ne škodi.

Kàj slaba na svetu ti ženska je stvar.
Zató ji potreba je moške podpore;
Nasloni se name, ne boj se nikar,
Tu nič se, deklè! ti zgoditi ne more.
Poljub na poljub, in požir na požir!
Med nami ljubezen je, ne pa prepir,
Tu nič se, deklè! ti zgoditi ne more.

Ko sanje pred dnevom beži nam mladost,
Ko strah se nam bližajo starosti leta;
Prišel nam bo post, prišlà bo slabost,
Zdaj vino vživajmo, ljubimo dekleta!
Požir na požir, in poljub na poljub!
Ljubezen ni kuga in vino ni strup,
Zdaj vino vživajmo, ljubimo dekleta!