Koprive

Tout comprendre c'est
tout pardonner.

1.

Ta svét, prijatelj! ti ni po volji?
Saj meni se tudine zdi nar bolji;
Pa to pomisli: Kdor noče stradati,
Po brinji grozdja ne sme iskati.

2.

Kdor hoče na sveti dobro živeti,
Ta mora želodec dober imeti;
Želodec dober, pa slabo sercé,
Oboje dobro -- to skupaj ne gré.

3.

"S solzami kruh," to je grenka jed,
Kosilo tako ne mika jeduha;
Oh! koliko íma pa tacih svet,
Ki sólze požirajo sáme-brez kruha!

4.

Nam v prid je na sveti vsaka stvar,
Takó da ne more biti bolje;
Po dnevi brenčé nam pušča komar,
Po noči pa tiho nas bolha kolje.

5.

Da nisi neumen, to dobro vem.
Prezvito še zdi se mi tvoje ravnanje;
Pretánke ti zanjke staviš ljudem,
Le varuj, da nam ne zabredeš vanje.

6.

Čemú se šemariš tako skerbnó?
Nikar se ne pači, lic si ne maži;
Le v pravi podobi se enkrat pokaži --
Gotovo nihčè spoznal te ne bo.

7.

Da si me prekanil, se bahaš povsod;
Ta čast se ne zdí mi tako velika!
Saj je še rujavec Iskarijót.
Prevaril vsevednega učenika.

8.

Prijatelj! da te sovražim, ne misli,
Saj veš, da nisem hudoben mož;
Temù se pa tudi čudil ne boš,
Če vidiš, da nisi posebno mi v čisli.

9.

Kakó bi sovražil hinavca, lažnika!
Stvar vsaka po svoje na svetu živi;
Potuhneno mačka na miš preži,
Ko strela se lev zapraši na bika.

10.

Samica sključena! koder hodiš,
Ti kuže navdušljivo sabo vodiš;
Oj! kar si prijateljev nekdaj imela --
Pes zvest ti ostal je edin iz kardela.

11.

Ženó je stvarnik vstvaril rekoč:
Naj možu revnemu bo na pomoč.
Res! Vstvarjena komaj ženica draga --
Že ljubemu možu -- grešiti pomaga.

12.

Da z ženstvom spodobno se vedel boš,
Življenju enako ga moraš ceniti;
Življenja ne ljubi pameten mož,
Pa vendar ne more brez njega -- biti.

13.

Kaj vprašaš, je-li med ženskami čednost?
To zdi se meni velika nevednost;
O! čednih našel boš veliko, čednih;
To dà, prijatelj! le malo kaj vrednih!

14.

Da zvesta se najde tu pa tam,
Nikakor jaz tega nočem tajiti;
Pes tudi nezvest se vtegne dobiti,
"Excepito firmat regulam."

15.

Ne grajaj mi žen, da se lišpajo rade,
Da se lepotičijo stare in mlade,
Ravnajo tako, ker se dobro poznajo,
Da same na sebi le malo veljajo.

16.

Preostro soditi žené je narobe,
Ne veš, da ženska je božji dar?
Darovanemu konju pa, veš, nikdar
Hvaležen človek ne gleda na zóbe. --

17.

"Kjer moreš, ti ženskam delaš zabavo,
Češ vedno živeti ob kruhu in vodi?" --
""Nikar me, prijatelj! krivo ne sodi:
Kdor nar bolj jo graja, kupil bo kravo!""