Nočna sodba

I.

"Hej! vina na mizo! jaz za njim
Na versti sem zdaj, da govorim.

Kaj hočete vi, jaz dèkle imam,
Za vaše vse skupaj je same ne dam.

Lepó jej Manica je imé,
Ljubezni je polno njeno sercé.

Bel ima obraz, pa černe oči,
Mehkó se na njenih persih sloní;

Pa usta so njena ko méd sladké,
Ko ogenj poljubi njeni goré.

Na koncu vasi nje hiša stojí,
Kjer meni cvetó presladke nočé.

Ko zvezde na nebu zabliščé,
Zvestó me že čaka na pragu stojé.

Objema ljubo me z belo rokó
Pa vodi me v tihi hram sebó.

Poljublja mi usta, obraz in oči,
Zaljubljeno kara me, govori:

Kakó so ti merzli poljubi nocoj!
O ljubi me, ljubi, ti ljubček moj!

Ko zjutraj na nebu zvezde bledé,
Domu še le truden se vračam od nje.

Vzemite, prijatelji! kupo v rokó
In pijte na njeno zdravje z meno.

Bog živi dekleta, bog živi žené,
Ki nam v ljubezni življenje sladé. -- --

Kaj v kotu samoten, tujec ti!
Serpó v kozarec vpiraš oči?

Saj tebi še sije zlata mladost;
Pomakni se k nam ter bodi naš gost.

Kar koli teži te, iz glave si zbij,
Glej! smeje se vince, z nami ga pij!

Na zdravje pij vsih lepih deklet
In Manice, ki vsih ljubic je cvet." --

-- ""Nesramni bahač! ubij te grom!
Vrag pije naj c tábo, jaz pa ne bom!""

Strašnó se okó muu bliska tamnó,
Kozarec zgrabi s serdito rokó,

Ob tla ga trešči, da zazvenči,
Na sto drobnih koscev zdrobi.

-- "Za pókopališčem o polnoči
S kervjo mi boš plačal te laži." --

-- ""Za pokopališčem o polnoči
Jaz tebe bom vbil, če ne mene ti.""

II.

"Kam greva, povej mi. ljubi moj brat!
Poglej, ogovori me le enkrat.

Zakaj ti pogled je temán in strašán?
Saj nisem te videla leto in dan.

Čez leto in dan si prišel domú,
Pa nisi objel me okrog vratú

Čuj! eno bije čez polnoči,
Strašnó na uhó mi voda šumi.""

--""Končana je tukaj najina pot,
Poklekni, deklè! saj ne pojdeš od tod."" --

-- "Kaj čejo, moj brat! besede strašné,
Saj vender ne bodeš moril sestré?" --

-- ""Vlačuga meni sestra ne bo,
Zato te bom vmoril z lastno rokó.

Poklekni pa skleni nečiste roké
Ter spravi z bogom grešno sercé!"" --

-- "Oh! stara sem komaj sedemnajst let,
Pa čem zapustiti že beli svet!

Kàj ne, moj bratec! da to ne bo?
Kaj v stran od mene obračaš oko?

O spomni se jih, ki v grobu ležé,
Očeta in mater, kamnito serce!" --

-- ""Da oče in mati mi v grobu ležé,
Tegà si kriva nesramnica tí!"" --

-- "O spomni se lepih otročjih dni,
Kako sem ljubila te, ljubil me ti!

O rešena sem, solzí mu okó;
Saj vedela sem, da me straši samó!"

-- ""Pri bogu je milost, pri meni je ní!
Smert bova storila jaz in ti."" --

-- "Počakaj le malo, sodnik strašán!
Da gledam vsaj enkrat še beli dan.

O glej, moj ljubi! kaj se mi godi!" --
-- ""Za pokopališčem ti v kervi leži!"" --

-- "Tedaj se pa vsmili me večni bog!
Nikar mi tako ne davi rok!"

Že zgrabil jo je za bele roké,
Pa vleče jo tje do globoke vodé,

Visoko jo dvigne, zažene v vodó,
Ko jo je zagnal, sam plane za njó.

Ko zarja pripelje beli dan,
Končana je sodba, sodnik končán. ----