Solnčni mrak 7. Marcija 1867

1. penica:

Oj, oj! sestrica! kaj je to?
Od kodi ta mertvaška senca?
Šibé se drobna mi kolenca,
Po koži mravlje mi gredó;
Čern svet se pred očmi mi dela.
Glej solnčno luč, kako bledí!
In vender poludne še ni;
Bom-li sirota oslepela?

2. penica:

Kaj praviš, oh! je le preres,
Ko luna solnce že je bledó;
Zapira groza mi besédo.
Oh! noč bo kmalo čez in čez!
Gorje siroti mi ubogi!
Temán je hrib in log teman,
To bo gotovo sodni dan,
Bog nam pomagaj v tej nadlogi!

1. penica:

Pomladni dih je dihal že,
Kopnela merzla je odeja,
In razvijati popke veja
Začenjala je že mladé.
Trobentica je že trobila,
In zvonček je žvenkljàl glasno;
Pod germom glávico ljubó,
Vijola je na dan molila.

2. penica:

V germovji že pripraven kraj
Za gnejzdo sem si poiskala,
In ljubega sem že izbrala,
Pa oh! vse to zastonj je zdaj!
Čuj! nočne sove poželjive
Tatinske krik se glási že;
Da naju revic ne pojé,
Tje v gosti germ se urno skrive.

Sova.

Hu, hu! bal, bal! kasmata kapa!
Tako! zdaj piše prava sapa.
Noč bodi! pravim -- pa je noč.
Zdaj se začenja naša moč.
Pred nami v strahu vse se križa;
Le hitro! kje je kaj drobiža?
Po naši bodete piščali,
Vi tički! zanaprej plesali.
Saj bilo je pa tudi čas,
Da svet dobi ves drug obraz;
Težavno bilo je na sveti
Pošteno sovi zdaj živeti.
Čez dan iz luknje ven ne smém,
Luč slábo mojim dé očém;
Po noči pa je malo paše.
Terdo je res življenje naše!
Dà! včasi, vrag mi vzemi pérje!
Spát morala sem brez večerje!
Strašnó prebrisan zdaj je svet
Nihče ti noče več na led --
(Na lim nihče, sem téla reči,)
Takó, da včasi ni kaj speči.
Vsak srakoper je modra glava,
In bérlez si akj domišljava,
Golobi zviti so ko kače!
Zdaj bo pa kmalu vse drugače.
Noč bo na zemlji večne čase. --
Pa kaj je to?
luč solncu rase,
Če dalje veča je svitloba,
Da bi peklenska te hudoba -- !
Še tega mi je bilo treba,
Kar izpraskala bi te z neba!
Kakó to reže, žge in peče,
V očí zasaja ostre meče.
Ták, kakor prej je zopet svet,
Le urno v tamno luknjo spet! --

1. penica:

O zlato solnce zaželeno!
Ko prej nam siješ spet rumeno;
Pregnalo si oblak teman,
O svitli svet, o beli dán!

2. penica.

Premagane bežé temine,
Gor.e spet gledam in doline
Življenje se mi vrača spet,
Kakó si lep pomladni svet!