Konju

Kaj si pa neki tí pregrešila,
Ti nesrečna, terpinčena stvar!
Da je tebi osoda nemila
Vdare samé podarila v dar?

Mnogo biča, malo pa piče
Trudne te reve čaka doma;
Komaj se ti še noga premiče,
Vendar sirovež mirú ti ne dá.

Vpije in kolne, grozí se náte,
Pridno bič nad tabo vihtí!
Kožo omaš že kakor podplate,
Vendar ti najde kraj, kjer te skelí.

Koliko boje vender je zame!
Kruha brez palice dosti dobím;
Potlej pa čaka me ónkraj jame
Večno plačilo, če voljno terpim.

Kdo pa bo tebi, uboga para!
Vdare povernil in glad in trud?
Zate nihče v nebesih ne amra,
Kadar te zgrudi na cesti mertud.

Saj vaš Odám ni iz vojnice stopil,
Kakor je nam naš pervi očak;
Da ga je stvarnik iz raja lopil
V solzno dolino polno napak.

Svet mi uganjka je brez rešenja,
Tebi pa tudi, kaj ne, moj konj?
Poln je bridkega svét terpljenja
Brez pregreh in plačila -- zastonj!