Mescu

Poetov mjavkanje in máačkov petje
Preglavice ti mnogo prizadeva,
Ki serca jih hudo bole in čeva
V nočéh, ko diha toplo mladoletje.

Nar huji naši mladi so poetje;
Vso noč tak "nadepolni" k tebi zeva,
Zdihuje, stoka, pesem kuje reva,
Da berž jo v Glasnik pošlje ali Cvetje.

Jaz vsaj ne bodem delal ti nadloge,
Prevečkrat mačkino ženitovanje
Iz spanja me je spravilo na noge.

In pevčetov neslano blebetanje
Terpinčilo mi je ušesa vboge,
Da hud, ko ti, sem po pravici nanje. --