VI.

Žalost v serci, žalost po sveti,
Tèežko je pesmi vesele peti!

Rejenka

"Kdo moj je oče, moja mati,
Kdo bratje moji in sestré;
Kje zibelka je moja tekla?
To sam le bog nebeški vé!

V berlogu divjem v gostem gozdu
Kervava tigra porodí;
Ko mati mlado hrani, brani,
Na lastnih persih ga dojí.

Pri moji zibelki sedela
In pela mati ní sladkó;
V naročje zjutraj ni jemala,
Objemala me ní ljubó.

Na cesto me je vergla mati,
Ko mlada meče se žival;
In tam me nazega červiča
Popotnik vsmiljen je pobral."

""Kdo tvoj je oče, tvoja mati,
Kdo bratje, sestre so, ne znam;
Pa več, ko oče, mati, bratje,
Ko sestre čem ti biti sam.

Oj tiho, dekle! sem na serce!
Na sercu mojem tvoj je dom;
Jaz bom te hranil, bom te branil,
Priserčno jaz te ljubil bom!""