Part

  1  1|        nikdar.~ ~Zibelka s cvetjem je nastlana~In angelji pojo
  2  1|           nebesa,~V nedolžnem srci je pokoj.~ ~Zato le spavaj,
  3  1|       šibki,~Ki nič ne veš še, kaj je svet,~Počivaj, snivaj sladko
  4  2|          očes.~ ~Zgubljeno na veke je spanje,~Dobljeno pekoče
  5  2|         pekoče spoznanje:~Narhujša je vseh bolečin~Kesanje, krivice,
  6  3|     življenje celo:~Oltar najlepši je -- srca oltar,~Ljubezen
  7  3|            sveta v njem -- nebeški je žar,~Gospodu žrtva -- vsako
  8  4|            RAJ~ ~Izgubljen človeku je zemeljski raj,~Adamova deca
  9  5|       zlatih žarkih~Iskriv na svet je solnčni prah,~Po tratah
 10  5|          prismeje~Se tam, kjer mrl je solnčni prah.~ ~Oj, to se
 11  7|        kraljeva.~a trno tvoj venec je,~in tvoj rod -- mučenec
 12  7|             in tvoj rod -- mučenec je;~sovražni svet te le prezira,~
 13  8|           in -- tvoj,~nocoj se vsu je roj močan,~saj jutri bo
 14  9|            glasno,~pri srcu pa jim je hudo.~ ~Kaj bi ne bilo jim
 15  9|         šas omehkužil ni.~ ~Tu rod je moj, tu moj je kraj,~tu
 16  9|              Tu rod je moj, tu moj je kraj,~tu živel rad bi vekomaj,~
 17  9|        tuji moram kraj,~kako mi pa je to težko,~li oni tam gori
 18 10|             lahko živo lete,~legak je tudi njim korak,~a težko
 19 10|           tudi njim korak,~a težko je srce.~ ~Saj ptjičji rod
 20 11|        neba jasneje sonce seva~kot je sijalo letni dan.~ ~Iskre
 21 11|        ondi srcu ni.~ ~Ta beli prt je za cvetice~prostrt širok
 22 11|          prt,~ta mrzli svit odgnal je ptice,~kjer še je v cvetju
 23 11|           odgnal je ptice,~kjer še je v cvetju gaj in vrt.~ ~To
 24 11|    stvarnico visi,~pač slika sonca je bleščeča,~a živo sonce to
 25 11|          bleščobi~pobeljena gomila je,~in meni na tem splošnem
 26 11|         grobi~bridkost srce zalila je:~ ~Podoba žive naše dobe~
 27 11|         hladan!~ ~Po glavah svetlo je in jasno,~a v srcu zimsk
 28 11|           in jasno,~a v srcu zimsk je mraz in mrak;~tam ne poganja
 29 12|           zibelke nemirne,~ ~Umrlo je meni srce,~umrle so nade
 30 12|            goreča,~umrla življenja je sreča.~ ~Zdaj rakev bom
 31 12|         umreti,~ko lice ti v prvem je cveti?~ ~O škoda teh lepih
 32 12|          se zdi...~Ko dvajseti dan je napočil,~tesar se je --
 33 12|           dan je napočil,~tesar se je -- tretji poročil.~ ~Ob
 34 12|          tam bo,~o rakvah mu sodba je taka:~za rakev naj lipa
 35 13|          NAŠA ZVEZDA~ ~Zvezda mila je migljala~in naš rod vodila
 36 13|         migljala~in naš rod vodila je;~Lepše nam ta zvezda zala,~
 37 13|            zala,~nego vse, svetila je.~ ~Toda,oh, za goro vtone,~
 38 15|      nasmehom sladkim pravi,~da tu je njiju združbe čas!~ ~K potoku
 39 15|          se razseže,~ki v njo neba je sklep odet.~ ~Prinagnil
 40 16|                   NJEGA NI!~ ~Rože je na vrtu plela,~pela pesemco
 41 16|           živo v lice zarudela,~ko je stopil on pred njo.~ ~"Daj
 42 16|            spem."~ ~Kito cvetja mu je dala,~s cvetjem dala mu
 43 16|          dala mu srce,~sama v vrtu je ostala,~on po svetu šel
 44 16|           svetu šel od nje.~ ~Rože je na vrtu plela,~pesmi pela
 45 16|          na vrtu plela,~pesmi pela je glasno -~kaj da vrta več
 46 19|       sanja srce moje zlat:~odprto je nebo,~in ven se vpisuje
 47 19|            In bes, ki v srcu tičal je,~celo v najboljšem -- skrit,~
 48 19|        skrit,~duh božji ga izbičal je,~poslan nas poblažit.~ ~
 49 19|        ljubezni greje žar,~in cvet je zopetcvetni raj,~in srečna
 50 19|       srečna vsaka stvar.~ ~Oj, to je zemlje vzvišan god,~človeštva
 51 20|         čut~da vhod le v življenje je s cvetjem posut?~Ne slutiš,
 52 20|          mu stan,~kar more, to mož je storiti dolžan!~Na delo
 53 22|          PLAŠČ~ ~Ta črni plašč vam je v zasmeh,~a -- ga umejete?~
 54 22|            sem pokop...~Ko grob se je zaprl,~smejal se je spremnikov
 55 22|        grob se je zaprl,~smejal se je spremnikov trop,~v bridkosti
 56 22|         plakal sem.~ ~Radost tedaj je ubegla mi,~moj duh je mrak
 57 22|        tedaj je ubegla mi,~moj duh je mrak objel,~bridkost je
 58 22|            je mrak objel,~bridkost je v dušo legla mi,~več nisem
 59 23|           ne oziram,~moj duh teman je in mračan~in solze iz oči
 60 23|           otiram.~ ~Naš bil nekdaj je ves ta raj,~očetom našim
 61 23|          tod se širi zdaj,~naš raj je tujcev zdaj lastnina.~ ~
 62 23|             modre reke~napisal bil je mož učen -~o vredne, da
 63 23|          da žive na veke!~ ~A list je tujcu v last prišel,~on
 64 23|        last prišel,~on stara slova je izbrisal,~ker njih modrosti
 65 23|            ni umel,~ter črte svoje je narisal.~ ~Tak list prostran
 66 23|         prek poljan,~tu pesem naša je živela.~ ~A zdaj zatrt je
 67 23|          je živela.~ ~A zdaj zatrt je tod naš glas~in tuji krog
 68 23|           tuj trg in grad, tuj ves je kras,~oh, naši so samo --
 69 23|      pogled se upira,~teman mi duh je in mračan,~in srce tuge
 70 24|    kraljeva.~A trnov le tvoj venec je,~in rod tvoj rod -- mučenec
 71 24|            rod tvoj rod -- mučenec je;~sovražni svet te le prezira,~
 72 25|             drvenje ljudi~Tu notri je sveta samota.~ ~Na pragu
 73 25|         Premnogi, ki dušo obup jim je trl,~Tu našli so mir in
 74 25|         moško boš živel.~ ~Telo ti je hiša:v njej um gospodar,~
 75 26|            in megleno,~In mokro mu je oko.~ ~Mati mrtva, mrtev
 76 27|        grom rohneč,~In njen pogled je -blisk goreč.~Besede grom
 77 27|           se razstopi,~In roka, ki je prej grozila,~Bo blagoslov
 78 27|         vsuje~Oblak teman -~Končan je cvet in sad obran,-~Gorje!~
 79 28|      pogosto vse vmes!~Glej, to ti je res~usoda sveta! -~Kedor
 80 28|           res~usoda sveta! -~Kedor je možak,~strupene se kupe
 81 30|            lice belo~tedaj divotno je cvetelo;~a ustne kakor češnjev
 82 30|       čarobno so žarele!~Oj cvetla je tedaj pomlad...~Iz cvetja
 83 30|       dežju sinje,~ti smrtni angel je zaprl!~Rad zate bil bi jaz
 84 31|          ljubi vaših mnog?~ ~A dan je črni moral priti,~bridkosti
 85 31|           dan,oj dan solzan;~težko je bilo se ločiti,~a vse solze,
 86 31|           ve zakaj, zakaj?~Nek duh je dihnil neprijazen~in ločena
 87 31|         talar.~ ~Kedo pa naju bolj je srečen,~jaz ali poročenka
 88 32|          in -- tvoj,~nocoj se usul je roj močan,~sanj jutri bo
 89 32|         pol, na nebu pol~nocoj jim je srce:~na grobu lijo grenke
 90 33|          pojo lepo,~pri srcu pa mi je hudo.~ ~Kaj bi ne bilo jim
 91 33|           hudo,~kaj bi ne bilo jim je bridko,~od doma se poslavljamo,~
 92 33|          ga omehkužil ni.~ ~Tu rod je moj, tu moj je kraj,~tu
 93 33|              Tu rod je moj, tu moj je kraj,~tu živel rad bi vekomaj,~
 94 33|           tuji moram kraj;~kako mi je pa to težko,~le on tam gori
 95 34|                   ČAS~ ~Kraljestvo je moje prostrano,~kje konec
 96 34|      prostrano,~kje konec njegovih je mej?~Počiti nikjer mi ni
 97 34|            sem,~kar vek jih na vek je rodil,~pri prvi zibelki
 98 35|           snuje roka tvoja:~nikjer je stalne ni stvari,~a prah
 99 35|         položi,~češ: rodni brat mu je umrl!~In -- smrti ni!~V
100 36|        široko prenesti,~strl sredi je poti jo lovec ti krut,~pri
101 37|        siroti oslepljeni~oko edino je -- spomin,~a on ni vir tolažba
102 37|        tolažba meni,~spomin mi vir je bolečin.~ ~Za mano ure sončne
103 37|       prosto leta,~izbral si gosto je drevo,~in drobno gnezdo
104 37|           rod mahko.~ ~A meni svet je ves odcvetel,~zaprt in slep
105 37|          pesmi so srebrnočiste,~to je glasov nebeški dar.~ ~Samotno
106 38|         SVETIŠČE~ ~Z višave zelene je cerkvica bela~prijazno v
107 38|            cvet;~gor romarjev četa je mnoga hitela~po mir, po
108 38|        neba roseče,~že trn in osat je prerasek razpad,~po skalah
109 38|      prihaja?...~Svetišče najlepše je tvoje srce,~prostora ni
110 38|            slike.~Brezmejno ko Bog je svetišče srca,~skrivnostno
111 38|           srca,~skrivnostno kot on je, kdo pač proume ga?~Vesoljno
112 38| nadzemeljsko to,~srce mi neskončno je polno tako~ko zrl bi v odprta
113 39|       lahko perut,~nič ne veš, kaj je gorje,~kaj obup je ljut.~ ~
114 39|             kaj je gorje,~kaj obup je ljut.~ ~Radostno, krepko
115 39|            v južni zletel raj,~bil je gaj zelen,~ko priplaval
116 39|           priplaval si nazaj,~spet je pomlajen.~ ~Meniš pač, da
117 39|            veš, da zimski čas~cvet je naš umrl,~ne, da je življenja
118 39|           cvet je naš umrl,~ne, da je življenja mraz~to srce mi
119 39|             če cvetje prelepo~vzel je zimski mraz?~ ~Glej, zelen
120 39|         zimski mraz?~ ~Glej, zelen je znova gaj,~sončno je nebo,~
121 39|         zelen je znova gaj,~sončno je nebo,~zemlja cvete kot nekdaj~
122 41|           živeti,~tu sreča, tu mir je doma.~ ~Za čredico krotko
123 42|            me čarobnih let,~ko bil je v cvetju ves mi svet~enako
124 42|          sem ko v raju.~ ~Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj,~ne
125 42|    zaklenjena so vrata,~proč, proč je doba zlata.~ ~Pa če zaprt
126 42|          doba zlata.~ ~Pa če zaprt je sreče raj,~da gledam vanj,
127 43|           IZGUBLJENI CVET~ ~Sinoči je pela~ko slavček ljubo,~zakaj
128 43|            slavček ljubo,~zakaj pa je danes~rosno nje oko?~ ~Sinoči
129 43|       danes~obrazek bledi?~ ~Imela je vrtec,~oj vrtec krasan,~
130 43|           oj vrtec krasan,~ko davi je vstala,~bil cvet je obran.~ ~
131 43|           davi je vstala,~bil cvet je obran.~ ~Oh, cvetje je rahlo,~
132 43|        cvet je obran.~ ~Oh, cvetje je rahlo,~čez noč se ospe;~
133 43|             čez noč se ospe;~a žal je še meni~po njem, o dekle!~ ~
134 43|            pa stopa nekdo,~on cvet je potrgal,~zdaj -- uka glasno!~ ~ ~
135 44|       bojni grom ni strl,~tovariše je vse podrl.~Čemu je tebi
136 44|        tovariše je vse podrl.~Čemu je tebi smrtna sila~življenja
137 44|          iz davnih dni.~Naš rod se je ves bil pokvaril,~in modri
138 44|          pokvaril,~in modri Bog se je kesal,~da je človeško bitje
139 44|          modri Bog se je kesal,~da je človeško bitje ustvaril.~
140 44|      končal~v pregroznem, splošnem je potopu,~zanesel malemu le
141 44|         človeški rod~tedaje en sam je nosil brod;~kdo ve, če ta
142 44|           mu oljkova mladika.~Kako je pač vladar vesel,~goloba
143 44|          si tudi nam!~Glej, prišla je oljčna je nedelja,~in polne
144 44|             Glej, prišla je oljčna je nedelja,~in polne srčnega
145 44|            ziblje žito zlato,~kako je poln pšenični klas,~pod
146 44|         plaščem črnim,~ki s trakom je našit srebrni;~on trdno
147 44|        nevzdramno spi,~strudila ga je težka hoja.~Moža pa množica