Part

  1  1|         sreče jasne~Deli nebeški ti vladar,~zdaj ure ti teko
  2  1|      nebeški ti vladar,~zdaj ure ti teko prekrasne,~krasnejših,
  3  1|        okrog;~Britkost nobena ni ti znana,~Ne teža rev, nadlog
  4  2|         s seboj~Pripeljemo v vas ti nocoj.~ ~Tu želje smo tvoje
  5  2|       misli;-~Saj vedno smo bile ti v čisli,~Kaj zdaj nam odmičeš
  6  2|      zdaj nam odmičeš oko,~Zakaj ti trepeče telo?~ ~In tukaj
  7  2|        laži,~Katerim roditelj si ti!~ ~Kot zvesti sinovi in
  8  2|       Kot zvesti sinovi in hčere~Ti krajšati hčemo večere;~Skrbno
  9  3|           DARITEV~ ~Daritev bodi ti življenje celo:~Oltar najlepši
 10  3|        gorelo,~Enako kresu vedno ti plamtelo,~Bogu in domu žgalo
 11  5|         ječi pod snegom, -~Gorje ti, vboga solnčna stvar!~ ~
 12  6|   nerazvita,~Rastoča vrh planin,~Ti zapuščena; skrita~Poganjaš
 13  6|           li te zaliva,~Komu pač ti si mar,~Cvetica ljubezniva,~
 14  6|       Cvetica ljubezniva,~Pa jaz ti bom vrtnar!~ ~Skrbno te
 15  6|         dete malo,~Nedolžno dete ti,~Sirota si ostalo,~Kedo
 16  6|          jaz vesel.~ ~Za blagost ti goreče~Bom prosil, angelj
 17  7|          vdova tožna, zapuščena,~ti mati toliko sirot,~s krvjo,
 18  7|          dobrot,~oj mati vdanega ti sina,~oj zala mati -- domovina!~
 19  7|        oj zala mati -- domovina!~Ti krasna si krasnejše ni,~
 20  7|           Kdaj to gorje pač mine ti?~Kdaj se oko ugasne kalno?~
 21  7|     žalno,~kdaj sonce zlato dine ti?~O, da z močjo in srečo
 22  7|      krono trnovo, nebo~ovilo bi ti sveto glavo -~kako bi jaz
 23  7|        sveto glavo -~kako bi jaz ti pel glasno!~A ker nikdo
 24  7|          domovina,~ljubezen moja ti edina,~Bog čuvaj dobrotljivi
 25  9|                       OJ ZBOGOM, TI PLANINSKI SVET!~ ~Na nebu
 26  9|       domovinski svet,~oj zbogam ti planinski svet,~nebeški
 27 11|     potok se v srebro zdi vkovan ti,~v zlato vkovane pa gore.~ ~
 28 11|     zlato vkovane pa gore.~ ~Kar ti oko najdalje plava,~vse
 29 11|         Podoba žive naše dobe~si ti, oj jasni zimski dan,~prepoln
 30 11|         ne odmeva spev sladak.~ ~Ti pa, srce, mi čuvaj cvetje,~
 31 11|       zapoje kak samoten ptič!~ ~Ti, cvet in spev pozimski,
 32 12|     trtjemu pravi:~ ~"Kaj pravim ti, mladi drvar,~ne teši si
 33 12|         bi hotel umreti,~ko lice ti v prvem je cveti?~ ~O škoda
 34 17|           Dokler mi siješ, sonce ti,~hladu, miru mi v srcu ni,~
 35 18|       duh se ponosni ne vklanja:~Ti streti me hočeš, potreti
 36 20|       nastlali na stezo so pisan ti cvet.~Po poljskih cveticah
 37 20|          trnje zakriva, da zvene ti rano?~Prijatelj, ne bodeš
 38 20|    življenje,~življenje naj bode ti delaven dan!~Od zore do
 39 20|          do mraka rosan in potan~ti lajša in slajša človeško
 40 20|     zdrave moči pokonča,~dejanje ti ljubim, a boj se pokoja!~
 41 20|         so dnovi,~a delo in trud ti nebo blagoslovi!~ ~ ~
 42 21|        svoj bodi!~Karkoli naj se ti zgodi,~usode gospodar si --
 43 21|      zgodi,~usode gospodar si -- ti.~Si ti! Če res, če cel si
 44 21|      usode gospodar si -- ti.~Si ti! Če res, če cel si mož,~
 45 21|        mož,~i svoj i njej gospod ti boš.~Usode ni,~usoda svoja --
 46 21|         ni,~usoda svoja -- to si ti!~ ~ ~
 47 23|       pred menoj si razprostrta!~Ti lepa si kot sen krasan,~
 48 23|      poloti?~ ~In vendar, rajska ti ravan,~ko nate se ne oziram,~
 49 23|             Tak list prostran si ti, ravan!~Naš ded tu pisal
 50 24|          vdova tožna, zapuščena,~ti mati toliko sirot,~s krvjo,
 51 24|          dobrot,~oj mati vdanega ti sina,~oj zlata mati -- domovina!~
 52 24|          zlata mati -- domovina!~Ti krasna si, krasnejše ni,~
 53 24|         krepostna si, vsa vredna ti,~da krona venča te kraljeva.~
 54 24|           Kdaj to gorje pač mine ti?~Kdaj se oko ti ujasni kalno?~
 55 24|         pač mine ti?~Kdaj se oko ti ujasni kalno?~Kdaj slečeš
 56 24|     žalno,~kdaj sonce zlato sine ti?~O, da z močjo in srečo,
 57 24|      krono trnovo, nebo~ovilo bi ti sveto glavo -~kako bi jaz
 58 24|        sveto glavo -~kako bi jaz ti pel glasno!~A ker nikdo
 59 24|          domovina,~ljubezen moja ti edina,~ti moja skrb in bolečina,~
 60 24|          ljubezen moja ti edina,~ti moja skrb in bolečina,~Bog
 61 25|        Tako sem u službi osivel;~Ti tudi, predragi mi, bodi
 62 25|          moško boš živel.~ ~Telo ti je hiša:v njej um gospodar,~
 63 25|       gospodar,~A čut gospodinja ti bodi;~Počutki so vrata,
 64 25|          bodi;~Počutki so vrata, ti glej ko vratar,~Kaj ven
 65 25|     vratar,~Kaj ven in kaj noter ti hodi.~ ~Kar imaš zlata in
 66 25|      ognjeni,~Zlatar naj iz tega ti ključe skova,~Pa v duri
 67 25|         zakleni!~ ~To bode edino ti prava prostost,~Če imaš
 68 26|          da?~ ~Ta sirota osamela~Ti nesrečno si srce;~Zate nima
 69 26|         tvoj dom ni tu na sveti,~Ti tam gori si doma,~Tebe noče
 70 26|      doma,~Tebe noče svet imeti,~Ti ne moreš pa sveta.~ ~ ~
 71 27|        vniči žuljev pridnih rok!~Ti migni -blisku žar se vpihne,~
 72 27|     Očetu v srci zabesne -~Gorje ti vbogi kmet, gorje!~ ~ ~
 73 28|     obema~in gori in doli zajema~ti v kupo življenja kipeči
 74 28|       pogosto vse vmes!~Glej, to ti je res~usoda sveta! -~Kedor
 75 30|       sad nam da...~Dekle, dekle ti zalo,~življenja mojega pomlad!~
 76 30|          pomlad!~Ko češnjev cvet ti lice belo~tedaj divotno
 77 30|          ko nebo po dežju sinje,~ti smrtni angel je zaprl!~Rad
 78 30|          smrt nikdar,~zdaj mrtva ti, jaz mrtva stvar!~ ~ ~
 79 31|         oltar:~s poročnim vencem ti na glavi,~ogrnjen jaz pa
 80 31|        srečen,~jaz ali poročenka ti?~Šepeče nek mi duh nevšečen,~
 81 33|                       OJ ZBOGOM, TI PLANINSKI SVET!~ ~Na nebo
 82 33|          sedaj;~a Bog le ve, kaj ti pustim,~a Bog le ve, kaj
 83 33|      domovinski svet,~oj zbogom, ti planinski cvet,~nebeški
 84 34|        nad tabo hitim~zdaj venec ti vjem poročni,~a venec mrtvaški
 85 34|       njim.~ ~S skrbmi razoravam ti čelo~in sejem bridkosti
 86 34|       zdaj trnje bodeče~iz mojih ti vzraste poljan,~popolne,
 87 35|    prsteni jo zaprl -~zakaj, veš ti! -~Ko ilnato boš ječo strl,~
 88 35|        ni mi žal! Svet zabi naj!~Ti ga ne zabiš!~Za novo stvar
 89 35|   porabiš -~za kako? Jaz ne vem.~ti sam si gospodar!~A eno te
 90 35|    prositi smem:~iz praha vzgoji ti cvetico,~podari logu pevko --
 91 36|               ZAOSTALI PTIČ~ ~In ti si edini še tukaj ostal,~
 92 36|       vesele?~In nič po krilatih ti sestrah ni žal,~ki splule
 93 36|      strl sredi je poti jo lovec ti krut,~pri bregu si moral
 94 36|     umejem bolest,~ki vbogo srce ti razriva;~pa pojdi z menoj
 95 36|       nosiva.~ ~Saj meni so tudi ti doli le prod,~duh lepše,
 96 37|       zemlja širna, zemlja lepa,~ti vsa si bila moja last;~zdaj
 97 39|                                  TI VESELO POJ!~ ~Le zeleni,
 98 39|     sedaj~mrjem pod teboj.~ ~Kaj ti, drobni ptiček, dem:~le
 99 39|        nem,~stari znanec tvoj!~ ~Ti lahko imaš srce,~in lahko
100 39|          pač, da lanski list~dom ti spleta še,~in da jaz sem
101 39|         tist,~ko zdaj leta še?~ ~Ti ne veš, da zimski čas~cvet
102 39|         suh in mrtev zdaj?~ ~Kaj ti mari, če molči~stari znanec
103 39|       tvoj?~Srečen bodi, ptiček, ti,~in veselo poj!~ ~ ~
104 42|          voko mi gledi!~ ~Pogled ti čist, oko mirno,~v njem
105 42|          mirno,~v njem seva celo ti nebo,~in meni v njem leskeče~
106 42|        ko bil sem še kot si zdaj ti,~spominja me na mladosti~
107 44| pozdravljam te,~proslajvljam te!~Ti v rane vlivaš nam zdravila,~
108 44|          te! -~Miru podoba ljuba ti~ljudem si že iz davnih dni.~
109 44|     ulije dež krotak. -~O, da bi ti, mladika mila,~nevihto tudi