Part

 1  2|     posteljo starček se vleže;~A ura za uro beži,~In sen
 2  7|    krepostna si, krasnejše ni,~a krona venča te kraljeva.~
 3  7|       krona venča te kraljeva.~a trno tvoj venec je,~in tvoj
 4  7|     kako bi jaz ti pel glasno!~A ker nikdo ne šteje te,~ker
 5  7|        ljubim tem zvesteje te,~a ljubim te -- s solzami!~
 6  9|       jaz tudi ločim se sedaj;~a Bog le ve, kaj tu pustim,~
 7  9|      Bog le ve, kaj tu pustim,~a Bog le ve, kaj zda trpim.~ ~
 8 10|    neštet,~po cest gremo mi!~ ~A ptički skozi jasni zrak,~
 9 10|      legak je tudi njim korak,~a težko je srce.~ ~Saj ptjičji
10 11|       njo se modro pne nebo.~ ~A vsa lepota, ki tu seva,~
11 11|       slika sonca je bleščeča,~a živo sonce to več ni!~ ~
12 11|     glavah svetlo je in jasno,~a v srcu zimsk je mraz in
13 11|  ljudem spomin krasnejših let,~a budi hrepenenje tudi,~da
14 12|    zibelko stesati ji hočem"~ ~A tretji: "Jaz nimam žene,~
15 12|        letu spet pojde v goro,~a tesal -- zibelko tam bo,~
16 13|         vrne li se še kedaj?~ ~A molče zvezdice jasne,~odgovora
17 18| brizgajo pene~ob skalne stene;~a stena skalna~ostane stalna,~
18 18|        vihar~ob me se zaganja;~a duh se ponosni ne vklanja:~
19 20|   moško dejanje krepčuje moža,~a pokoj mu zdrave moči pokonča,~
20 20|    pokonča,~dejanje ti ljubim, a boj se pokoja!~Dolžan ni
21 20|         ker resnobni so dnovi,~a delo in trud ti nebo blagoslovi!~ ~ ~
22 22|    črni plašč vam je v zasmeh,~a -- ga umejete?~Umete roso
23 22|       živi,~in zahvaljujem ga,~a v grobu mnog mrlič leži,~
24 22|         pogrebci so prepevali,~a jaz solze sem lil.~ ~Zrl
25 23|     vredne, da žive na veke!~ ~A list je tujcu v last prišel,~
26 23|        pesem naša je živela.~ ~A zdaj zatrt je tod naš glas~
27 24|       krona venča te kraljeva.~A trnov le tvoj venec je,~
28 24|     kako bi jaz ti pel glasno!~A ker nikdo ne šteje te,~ker
29 24|        ljubim tem zvesteje te,~a ljubim te -- s solzami!~
30 25|       hiša:v njej um gospodar,~A čut gospodinja ti bodi;~
31 25|     Odprto navadno uho in oko,~A usta zaprta mi nosi,~Če
32 25|        Imej za trpečega brata;~A trdno zapahnil uho in srce,~
33 25|       razmakni srce na stežaj,~A skrbno ga strasti zakleni!~ ~
34 26|       Brez domu po svetu joče,~A kedo mu streho da?~ ~Ta
35 28|       pekel in nebo nad teboj,~a zemlja visi med obema~in
36 29|       te,~te ljubim rajnko še;~a razodel se nisem~ni tebi,
37 30|      tedaj divotno je cvetelo;~a ustne kakor češnjev sad~
38 31|    Tako li ljubi vaših mnog?~ ~A dan je črni moral priti,~
39 31|       težko je bilo se ločiti,~a vse solze, ves jok zaman.~ ~
40 33|       jaz tudi ločim se sedaj;~a Bog le ve, kaj ti pustim,~
41 33|      Bog le ve, kaj ti pustim,~a Bog le ve, kaj zdaj trpim.~ ~
42 34|    zdaj venec ti vjem poročni,~a venec mrtvaški za njim.~ ~
43 35|    nikjer je stalne ni stvari,~a prah noben se ne zgubi.~
44 35|   bitja v bitje presnavljanje,~a smrti nisem vzrl nikjer!~
45 35|        zrl,~tam prestvarjanje,~a smrti nisem vzrl!...~Začetnik
46 35|       vem.~ti sam si gospodar!~A eno te prositi smem:~iz
47 36|      po njih omedlevam od tod,~a strte so moje peruti!~ ~ ~
48 37|        oko edino je -- spomin,~a on ni vir tolažba meni,~
49 37|     spal bi nežni rod mahko.~ ~A meni svet je ves odcvetel,~
50 37|    zlato vzeli ste prostost.~ ~A enega mi vzeli niste,~pa
51 38|      tolažbo, ki nima ju svet.~A cerkvice ni več! Zidovi
52 38|      ko vidi strupenega zmaja.~A meni kaj tožnost objema
53 40|         ki v nesreči biva sam,~a srečen ni, kdor srečo uživa
54 40|   plemeniti sam bo nosil boli,~a sreče vžival sam ne bo nikoli.~
55 43|        rahlo,~čez noč se ospe;~a žal je še meni~po njem,
56 44|        in krog brezdanja voda,~a rešnega nikjer proda -~strašno,
57 44|        svoj zlati žar z nebes,~a bolj še sreče sonce sije~
58 44|    glasno ihteč,~k Bogu moleč.~A hiše skrbni gospodar~mladike
59 44|        duhom vidim nizko sobo,~a v sobi bledo sveč svetlobo;~