Part

 1  1|         Drugače bode mnogokaj;~Da bi le vedno mi ostalo~Nedolžno,
 2  2|                      KESANJE~ ~Da zabil bi reve in teže.~Na
 3  2|      Pretvarjajo studni obraz,~Da mozeg preleta mu mraz.~ ~
 4  3|           vsako dobro delo.~O, da srce gojilo bi vsekdar~Ta
 5  5|       sirota zdaj trepeče,~Oh, da bi mogla gor nazaj,~Če ne,
 6  5|         pa vsaj iz nočne ječe,~Da gleda vsaj domači raj!~ ~
 7  7|        sonce zlato dine ti?~O, da z močjo in srečo slavo,~
 8  8|        grob lijo grenke solze,~da bode grob od solza rosan,~
 9 11|         srce, mi čuvaj cvetje,~da mraz ne stre ga in vihar,~
10 11|        a budi hrepenenje tudi,~da vrnil bi se spev in cvet!~ ~ ~
11 14|        cvetje, vzraslo iz krvi~da za rod in dom plamtelo~bode
12 15|        nasmehom sladkim pravi,~da tu je njiju združbe čas!~ ~
13 16|      Daj mi cvetko, dete zalo,~da na prsi jo pripnem,~za spomin
14 16|     pesmi pela je glasno -~kaj da vrta več ne dela,~kaj ne
15 17|        izgini svet izpred oči,~da zabi žalostno srce~človeške
16 20|        naj srca ne vara te čut~da vhod le v življenje je s
17 20|      cvetjem posut?~Ne slutiš, da cvetje, na stezo nastlano,~
18 20|    nastlano,~le trnje zakriva, da zvene ti rano?~Prijatelj,
19 23|        je mož učen -~o vredne, da žive na veke!~ ~A list je
20 24|   krepostna si, vsa vredna ti,~da krona venča te kraljeva.~
21 24|        sonce zlato sine ti?~O, da z močjo in srečo, slavo,~
22 26|   svetu joče,~A kedo mu streho da?~ ~Ta sirota osamela~Ti
23 29|    smem,~ker dobro, dobro vem,~da grenkih solz prikriti~ne
24 30|       zna,~kdaj cvetje sad nam da...~Dekle, dekle ti zalo,~
25 31|    Šepeče nek mi duh nevšečen,~da srečen naju nihče ni!~ ~ ~
26 32|        nepozabnih vam solzite,~da bode grob od solz rosan,~
27 35|         Tebi hitel bo naproti,~da enkrat tvoj obraz bi zrl,~
28 35|      enkrat tvoj obraz bi zrl,~da zrl bi sončnojasno lice,~
29 37|    Ostrigli, oh, so mi peroti,~da ni mi moči v sinji zrak,~
30 37| umorili~so mi nebeško luč oči,~da božjih čud v prirode krili~
31 37|   drobno gnezdo skrbno spleta,~da spal bi nežni rod mahko.~ ~
32 39|      je pomlajen.~ ~Meniš pač, da lanski list~dom ti spleta
33 39|      list~dom ti spleta še,~in da jaz sem vedno tist,~ko zdaj
34 39|     zdaj leta še?~ ~Ti ne veš, da zimski čas~cvet je naš umrl,~
35 39|      čas~cvet je naš umrl,~ne, da je življenja mraz~to srce
36 41|       in pojem in ukam veselo,~da z gore v goro se glasi.~ ~
37 42|      Pa če zaprt je sreče raj,~da gledam vanj, se zdi mi,
38 44| življenja moč in kras pustila?~Da živ nagrobni spomenik~iz
39 44|        v vejah žvrgoli,~meneč, da meneč da svet se že mladi.~
40 44|       žvrgoli,~meneč, da meneč da svet se že mladi.~In oj,
41 44|      in modri Bog se je kesal,~da je človeško bitje ustvaril.~
42 44|       blagoslov in mir delile!~Da, oljkove mladike te~mir
43 44|        mladike oljkove sežiga,~da umiril grozni bi vihar:~
44 44|   polja ulije dež krotak. -~O, da bi ti, mladika mila,~nevihto
45 44|        srcu strastno na besni,~da meni bi vsaj bi jo umirila!~
46 44|        umirila!~Srce mi pravi, da jo boš,~če prej ne, ko me