Part

 1  5|    mrl je solnčni prah.~ ~Oj, to se v travi jasno bliska,~
 2  7| prezira te in te zatira!~Kdaj to gorje pač mine ti?~Kdaj
 3  7|     ugasne kalno?~Kdaj slečeš to obleko žalno,~kdaj sonce
 4  9|     moram kraj,~kako mi pa je to težko,~li oni tam gori ve
 5 11|     je v cvetju gaj in vrt.~ ~To sonce ko pokopana sveča~
 6 11|     je bleščeča,~a živo sonce to več ni!~ ~Vsa zemlja v mrzli
 7 12|    delo končala,~kar mislila, to sta stesala.~ ~Ko teše pa
 8 12|    noge ji vzrastejo štiri.~ ~To rakev mrtvaška pač ni,~to
 9 12|     To rakev mrtvaška pač ni,~to postelja pirna se zdi...~
10 19|    krilat,~kaj bo, kaj bo pač to?~ ~Čuj, gori kliče višnji
11 19|     srečna vsaka stvar.~ ~Oj, to je zemlje vzvišan god,~človeštva
12 20|      moti te cvetje na poti -~to občno veselje se tudi poloti!~
13 20|     veleva mu stan,~kar more, to mož je storiti dolžan!~Na
14 21|      Usode ni,~usoda svoja -- to si ti!~ ~ ~
15 22|      smejete?~ ~Gomile z roso to kropim,~ki vre mi čez obraz,~
16 22|    Vzore pokopali so...~- oh, to dočakal sem! -~na grobu
17 22|      sem še mlad~obleko žalno to,~na grobe vzorov, sanj in
18 24| prezira te in te zatira!~Kdaj to gorje pač mine ti?~Kdaj
19 24|     ujasni kalno?~Kdaj slečeš to obleko žalno,~kdaj sonce
20 25|  skrbno ga strasti zakleni!~ ~To bode edino ti prava prostost,~
21 25|       imaš počutke v oblasti,~To bode najvišja modrost in
22 28|       pogosto vse vmes!~Glej, to ti je res~usoda sveta! -~
23 33|     moram kraj;~kako mi je pa to težko,~le on tam gori ve
24 35|       ljubezni in resnice!...~To prst pa prsti izroče~in
25 37|      pa mi ne vzamete nikdar:~to pesmi so srebrnočiste,~to
26 37|     to pesmi so srebrnočiste,~to je glasov nebeški dar.~ ~
27 37|      prepeval,~dokler ne poči to srce;~vam dušo mrzlo bom
28 38|       v svetišče nadzemeljsko to,~srce mi neskončno je polno
29 39|      ne, da je življenja mraz~to srce mi strl.~ ~Toda, ptiček,
30 44|       navpik?~Nikakor! Marveč to zelenje~oznanja novo nam
31 44|      goloba z vejico sprejel!~To vejo z oljčnega drevesa~
32 44|        sili v pas -~in drevje to -- kako bogato!~O srečni
33 44|     pokoja.~Oj, bratje, ko se to zgodi,~tedaj končava pot